TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi ter se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

»Ugotovi se, da je vpis začetka rednega prostovoljnega likvidacijskega postopka, spremembe firme, skrajšane firme, tipa zastopnika ter spremembe zastopnika zavoda V., po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Srg 2007/00404 z dne 10. 5. 2007 v celoti ničen in s sprejetjem sklepa opr. št. Srg 2007/00404 z dne 10. 5. 2007 in objavo sklepa v Uradnem listu RS št. 46 z dne 29. 5. 2007 niso nastale nobene pravne posledice,«

tožeči stranki pa naloži povrnitev 1.474,87 EUR pravdnih stroškov tožene stranke, v 15 dneh od vročitve te sodbe, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 664,41 EUR stroškov pritožbenega postopka ter 1.100,72 EUR stroškov revizijskega postopka, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Stališče sodišč nižjih stopenj, da sodi odločitev o ustanovitvi in prenehanju odvisnega zavoda med naloge upravljanja njegovega ustanovitelja, je napačno. V 30. členu ZZ so naštete pristojnosti in naloge, ki jih opravlja svet zavoda. Odločitve o ustanovitvi in prenehanju odvisnega zavoda ni med zakonskimi pristojnostmi in nalogami sveta zavoda; iz dejanskih ugotovitev v konkretnem primeru pa tudi ne izhaja, da bi akt o ustanovitvi zavoda C. svetu zavoda podeljeval tovrstno pristojnost.

Ni mogoče sprejeti niti argumentacije sodišč nižjih stopenj, da bi bila odločitev o (ustanovitvi in) prenehanju odvisnega zavoda že po svoji naravi naloga upravljanja. Ta odločitev namreč ne posega v notranjo (organizacijsko) strukturo samega ustanovitelja, temveč je del njegove poslovne politike, ki jo ustanovitelj lahko uresničuje tudi preko odvisnega zavoda.