na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-1891/2008, stran 4665 DATUM OBJAVE: 5.5.2008
VELJAVNOST: od 20.5.2008 / UPORABA: od 20.5.2008
RS 43-1891/2008
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 24.4.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
1891. Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin
Na podlagi drugega odstavka 19. člena, petega in šestega odstavka 20. člena, četrtega odstavka 68. člena, četrtega odstavka 70. člena, sedmega odstavka 74. člena ter za izvrševanje 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin
o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/21/ES) določa ukrepe in ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin ter obveznost poročanja Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) z namenom preprečevanja ali zmanjševanja škodljivih učinkov na okolje, zlasti na vode, zrak, tla, živalstvo, rastlinstvo, kulturno dediščino in pokrajino, ter kakršnih koli tveganj za zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja s temi odpadki.
2. člen
(uporaba)
(1)
Ta uredba se uporablja za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov (v nadaljnjem besedilu: rudarski odpadki).
(2)
Ta uredba se ne uporablja za:
1.
odpadke, ki ne nastanejo neposredno kot posledica postopkov raziskovanja, pridobivanja in bogatenja mineralnih surovin ter obratovanja kamnolomov, kot so na primer živilski odpadki, odpadna olja, izrabljena motorna vozila, izrabljene baterije in akumulatorji;
2.
odpadke, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju in pri bogatenju mineralnih surovin na morju;
3.
injiciranje vode in ponovno injiciranje izčrpane podzemne vode v obsegu, ki je v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Odločbo, št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi seznama prednostih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2001, str. 1), opredeljen z okoljevarstvenim dovoljenjem, izdanem na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja.
(3)
Določbe 7. člena, 8. člena, drugega do četrtega odstavka 10. člena, tretjega do šestega odstavka 11. člena, 12. člena, šestega do osmega odstavka 13. člena, 14. člena, 15. člena ter prvega in drugega odstavka 16. člena te uredbe se ne uporabljajo za inertne odpadke in neonesnaženo zemljino, ki nastajajo kot posledica raziskovanja, pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter obratovanja kamnolomov, in za odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in pri skladiščenju šote, razen če se taki odpadki odlagajo v napravi kategorije A.
(4)
Določbe četrtega do šestega odstavka 11. člena, šestega do enajstega odstavka 12. člena, šestega do osmega odstavka 13. člena, 14. člena ter 15. člena te uredbe se ne uporabljajo za nenevarne odpadke, ki niso inertni odpadki, razen če se taki odpadki odlagajo v napravi kategorije A.
(5)
Za ravnanje z rudarskimi odpadki se ne uporabljajo določbe predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je uvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
2.
nevaren odpadek je odpadek, ki se razvršča med nevarne odpadke na podlagi meril za razvrščanje po seznamu skupin in ugotavljanja lastnosti nevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
3.
nenevaren odpadek je vsak odpadek, ki ni uvrščen med nevarne odpadke;
4.
inerten odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagira, ni biološko razgradljiv in ne vpliva škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv. Vsebnost parametrov onesnaženosti v izlužku inertnega odpadka in ekotoksičnost izcedne vode, izražena kot nevarna lastnost H14 iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, ne ogrožata kakovosti površinske ali podzemne vode;
5.
neonesnažena zemljina je zemljina, ki se med izvajanjem dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin odstrani z zgornje plasti tal in se kot zemeljski izkop v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, lahko uporablja za izboljšanje ekološkega stanja tal ter se s predpisi Evropske unije ne šteje za onesnaženo;
6.
mineralna surovina ali mineral je koncentracija ali pojav organskih ali anorganskih snovi v ali na zemeljski skorji, kakor so na primer energetske surovine, kovinske mineralne surovine (rude) in nekovinske mineralne surovine (industrijski minerali in mineralne surovine za gradbeništvo);
7.
rudarske in druge dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin so dejavnosti vseh organizacij in podjetij, ki izvajajo površinska ali podzemna izkoriščanja mineralnih surovin v tržne namene, vključno s črpanjem iz vrtin ali bogatenjem pridobljenega materiala;
8.
območje na morju (off-shore) je območje morja in morskega dna, ki se širi na morje od črte nizke vode pri običajnem ali srednje močnem plimovanju;
9.
bogatenje je mehanski, fizikalni, biološki, termični ali kemični postopek ali vrsta takšnih postopkov, ki se izvajajo na mineralnih surovinah, vključno s postopki pri obratovanju kamnolomov, z namenom izkoriščanja mineralnih surovin. Bogatenje vključuje spreminjanje velikosti, razvrščanje, ločevanje in izluževanje mineralnih surovin ter ponovno predelavo neizrabljenih ostankov izkoriščanja mineralnih surovin, vendar brez taljenja, termičnih postopkov predelave (razen žganja apnenca) in metalurških postopkov;
10.
hidrometalurška jalovina je odpadna trdna snov ali blato, ki ostane po bogatenju mineralnih surovin s postopki ločevanja za ločitev koristnih mineralov od manj vredne kamnine, kot so na primer drobljenje, mletje, ločevanje po velikosti, flotacija in druge fizikalno-kemijske tehnike;
11.
jalovišče je na površini tal zgrajen rudarski objekt za odlaganje trdnih odpadkov;
12.
pregrada je objekt, ki je zgrajen za zadrževanje ali razmejevanje vode oziroma odpadkov znotraj usedalnega bazena;
13.
usedalni bazen je naravno oblikovan bazen ali umetno zgrajen objekt, kamor se odlagajo drobnozrnati odpadki, običajno hidrometalurška jalovina, nastala pri bogatenju, skupaj z različnimi količinami proste vode, nastale pri bogatenju mineralnih surovin ter čiščenju in recikliranju tehnološke vode;
14.
lahko sprostljiv cianid so cianid in cianidne spojine, ki disociirajo v šibki kislini pri določeni vrednosti pH;
15.
izcedne vode so vse tekočine, ki pronicajo skozi odložene odpadke in odtekajo iz naprave za ravnanje z odpadki ali se v njej zadržujejo, vključno z onesnaženo drenažno vodo, ki bi lahko imela škodljive učinke na okolje, če ni ustrezno obdelana;
16.
naprava za ravnanje z rudarskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: naprava) je kakršno koli območje, ki je namenjeno kopičenju ali odlaganju rudarskih odpadkov v trdnem ali tekočem stanju ali v raztopini ali suspenziji. Naprava je tudi kakršna koli pregrada ali druga grajena ali naravna struktura, ki služi za sprejemanje, zadrževanje ali razmejevanje rudarskih odpadkov ali kako drugače služi takšni napravi, vključno z jalovišči in usedalnimi bazeni. Za napravo ne štejejo odkopani rudniški prostori, kamor se za sanacijske in gradbene namene, po pridobivanju mineralov, odlagajo odpadki;
17.
okoljska nesreča je dogodek, ki se zgodi med postopkom ravnanja z rudarskimi odpadki na kateri koli napravi in ki povzroči na napravi ali zunaj nje takojšnjo ali dolgoročno nevarnost za zdravje ljudi oziroma okolje;
18.
nevarna snov je snov, zmes ali pripravek, ki ima nevarne lastnosti skladno s predpisi, ki urejajo kemikalije;
19.
najboljša razpoložljiva tehnologija je najboljša razpoložljiva tehnologija skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
20.
vodni sprejemnik je površinska voda, podzemna voda, somornica in obalno morje v skladu z zakonom, ki ureja vode;
21.
sanacija je obdelava zemljišča, ki je prizadeto zaradi naprave, z namenom, da se zemljišče povrne v zadovoljivo stanje, pri čemer se upoštevajo standardi kakovosti tal, varstvo prostoživečih živali, rastlin in sladkovodnih sistemov, varstvo krajine ter možnosti koristne rabe zemljišča;
22.
raziskovanje je iskanje ekonomsko donosnih nahajališč mineralnih surovin, vključno z vzorčenjem, množičnim vzorčenjem, vrtanjem in prekopavanjem, razen del, ki so potrebna za pripravo takšnih nahajališč, ter kakršne koli dejavnosti, ki so neposredno povezane s postopkom izkoriščanja mineralnih surovin, ki je v teku;
23.
javnost je javnost v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
24.
zadevna javnost pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi utegnili vplivati postopki okoljskega odločanja ali ki ima interes pri takem odločanju, kakor je predvideno v 6. in 7. členu te uredbe; šteje se, da imajo nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli pogoje nacionalne zakonodaje, interes pri takem odločanju;
25.
upravljavec naprave je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za ravnanje z rudarskimi odpadki, vključno z njihovim začasnim skladiščenjem ter ravnanjem z njimi med obratovanjem naprave in v fazi po njenem zaprtju;
26.
imetnik rudarskih odpadkov je povzročitelj rudarskih odpadkov ali fizična ali pravna oseba, ki ima rudarske odpadke v posesti;
27.
pooblaščenec za varstvo okolja je fizična oseba, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, imenuje upravljavec naprave in ki ima tehnično znanje in izkušnje, potrebne za izvrševanje nalog iz te uredbe;
28.
pristojni organ je ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
29.
kraj ravnanja z rudarskimi odpadki je celotno zemljišče na geografskem območju, s katerim upravlja upravljavec naprave;
30.
večja sprememba je sprememba v strukturi ali obratovanju naprave, ki ima lahko po mnenju ministrstva pomembne negativne učinke na zdravje ljudi ali okolje;
31.
rudniški prostor je v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz pristopnega zemljišča in zemljišča, namenjenega raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralne surovine, omejen z mejnimi linijami med določenimi geografskimi koordinatami, navezanimi na geodetsko mrežo.
II. PREPREČEVANJE NASTAJANJA RUDARSKIH ODPADKOV IN RAVNANJE Z NJIMI
4. člen
(splošne zahteve)
(1)
Imetnik rudarskih odpadkov mora zagotoviti, da pri ravnanju z rudarskimi odpadki ni ogroženo zdravje ljudi in da se ne uporabljajo postopki ali metode, ki bi lahko škodile okolju, zlasti pa, da z emisijo snovi ali energije ne povzročajo:
-
čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal;
-
čezmernega obremenjevanja s hrupom ali z neprijetnimi vonjavami;
-
bistvenega poslabšanja življenjskih možnosti živali in rastlin;
-
škodljivega vpliva na krajino ali območja, zavarovana po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
-
škodljivega vpliva na območja, zavarovana po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
(2)
Rudarske odpadke je prepovedano izlivati ter izpuščati v naravno okolje ali jih odmetavati ali nenadzorovano odlagati.
(3)
Imetnik rudarskih odpadkov ne sme opustiti s to uredbo predpisanega ravnanja z rudarskimi odpadki, ki se nahajajo na območju naprave:
-
ne glede na čas, če gre za napravo kategorije A ali napravo, ki je v načrtu ravnanja z odpadki iz 5. člena te uredbe opredeljena za ravnanje z nevarnimi odpadki,
-
več kot šest mesecev, če gre za napravo za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastanejo nepredvideno,
-
več kot eno leto, če gre za napravo za ravnanje z nenevarnimi odpadki, ki niso inertni odpadki,
-
več kot tri leta, če gre za napravo za ravnanje z neonesnaženo zemljino, nenevarnimi odpadki, nastalimi pri raziskovanju, odpadki, nastalimi pri pridobivanju, bogatenju in skladiščenju šote, ter inertnimi odpadki.
(4)
Upravljavec naprave mora izvajati vse ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja z rudarskimi odpadki. To vključuje upravljanje katere koli naprave, tudi po njenem zaprtju, in preprečevanje okoljskih nesreč, v katere bi bila lahko ta naprava vpletena, ter zmanjševanje posledic okoljske nesreče, če se zgodi na napravi, za okolje in zdravje ljudi.
(5)
Pri načrtovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka je treba, med drugim, upoštevati najboljše razpoložljive tehnologije ter tehnične lastnosti naprave, njeno umestitev v prostoru in lokalne okoljske razmere.
5. člen
(načrt ravnanja z rudarskimi odpadki)
(1)
Upravljavec naprave mora za izvajanje ukrepov za zmanjšanje nastajanja rudarskih odpadkov, za njihovo obdelavo, predelavo ali odstranjevanje izdelati načrt ravnanja z rudarskimi odpadki ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja.
(2)
Načrt ravnanja z rudarskimi odpadki mora slediti naslednjim ciljem:
1.
preprečiti ali zmanjšati nastajanje rudarskih odpadkov in njihove škodljivosti za okolje in zdravje ljudi, predvsem z:
-
upoštevanjem trajnostnega ravnanja z rudarskimi odpadki pri načrtovanju in izbiri metode, ki je uporabljena za pridobivanje in bogatenje mineralnih surovin;
-
upoštevanjem sprememb, ki so jim rudarski odpadki izpostavljeni zaradi povečanja njihove površine in izpostavljenosti vremenskim razmeram na površju;
-
uporabo rudarskih odpadkov za zasipanje odkopanih rudniških prostorov po pridobivanju mineralnih surovin, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo ter do okolja prijazno v skladu s predpisanimi standardi okolja in v skladu s to uredbo;
-
vrnitvijo vrhnje plasti tal na prvotno mesto po zaprtju naprave, ali če to ni izvedljivo, na drug kraj za isti namen;
-
uporabo manj nevarnih snovi pri bogatenju mineralnih surovin;
2.
spodbujati predelavo rudarskih odpadkov s postopki recikliranja, ponovne uporabe ali regeneriranja teh odpadkov, če je to v skladu z operativnimi programi na področju varstva okolja v zvezi z ravnanjem z odpadki, v skladu s predpisanimi standardi okolja in v skladu s to uredbo;
3.
zagotavljati kratkoročno in dolgoročno varno odstranjevanje rudarskih odpadkov predvsem tako, da se upravljanje naprave med njenim obratovanjem in po njenem zaprtju upošteva že pri njenem načrtovanju in da se izbere projekt, ki:
-
zahteva čim manj spremljanja stanja, nadzora in upravljanja zaprte naprave;
-
preprečuje ali vsaj zmanjšuje dolgoročne škodljive vplive, ki jih je npr. mogoče pripisati širjenju onesnaževal v zrak ali v vode iz naprave;
-
zagotavlja dolgoročno geotehnično obstojnost vseh pregrad ali jalovišč, ki se dvigujejo nad prvotno površino tal.
(3)
Načrt ravnanja z rudarskimi odpadki mora vsebovati poleg vsebine iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, še:
1.
predlog klasifikacije naprave v skladu z merili iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, in sicer:
-
dokument, ki dokazuje, da so v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe vzpostavljeni ukrepi za preprečevanje okoljskih nesreč, sistem obvladovanja varnosti za njihovo izvajanje in načrt za ukrepanje ob nesrečah, če gre za napravo kategorije A,
-
kadar upravljavec naprave meni, da za ravnanje z rudarskimi odpadki naprava kategorije A ni potrebna, zadostne informacije, s katerimi dokazuje, da se naprava ne uvršča med naprave kategorije A, vključno z oceno možnih nevarnosti nesreč;
2.
opredelitev odpadkov v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe, in z oceno celotne količine rudarskih odpadkov, ki bodo nastali med obratovanjem;
3.
opis postopka, pri katerem nastanejo takšni odpadki, in opis kakršne koli njihove nadaljnje obdelave;
4.
opis mogočih škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi zaradi odlaganja takšnih odpadkov ter opis preventivnih ukrepov, ki jih je treba izvajati, da se čim bolj omilijo vplivi na okolje med obratovanjem naprave in po njenem zaprtju, vključno z vidiki iz 1. 2., 4. in 5. točke drugega odstavka 11. člena te uredbe;
5.
predlog postopkov spremljanja stanja rudarskih odpadkov in odkopanih rudniških prostorov in njihovega nadzora v skladu z 10. členom te uredbe, če gre za zasipavanje odkopanih rudniških prostorov, in predlog načrtov in ureditev za redno spremljanje stanja in nadzor naprave ter za ukrepanje v primeru ugotovljene nestabilnosti rudarskih odpadkov ali onesnaževanja voda ali tal v skladu s 3. točko drugega odstavka 11. člena te uredbe;
6.
predlog načrta postopkov za zaprtje naprave, vključno s sanacijo, postopki po zaprtju naprave in spremljanjem stanja po zaprtju naprave v skladu z 12. členom te uredbe;
7.
predlog ukrepov za preprečevanje poslabšanja kemijskega stanja vod v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v vode z odvajanjem odpadnih vod, ter ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaževanja zraka in tal v skladu s 13. členom te uredbe;
8.
raziskavo stanja zemljišča, ki bo obremenjeno zaradi obratovanja naprave.
(4)
Načrt ravnanja z rudarskimi odpadki mora vsebovati zadostne informacije, da lahko ministrstvo oceni sposobnost upravljavca naprave uresničiti cilje načrta ravnanja z rudarskimi odpadki iz drugega odstavka tega člena in izpolniti svoje obveznosti iz te uredbe. Iz načrta ravnanja z rudarskimi odpadki mora biti zlasti razvidno, kako izbrana metoda, navedena v prvi alinei 1. točke drugega odstavka tega člena, izpolnjuje cilje načrta ravnanja z rudarskimi odpadki.
(5)
Upravljavec naprave mora zagotoviti, da se načrt ravnanja z rudarskimi odpadki vsakih pet let pregleda oziroma po potrebi spremeni ob vsaki večji spremembi v obratovanju naprave ali ob spremembi vrste ali količine odloženih odpadkov. O vsaki večji spremembi v obratovanju naprave mora upravljavec naprave uradno obvestiti ministrstvo.
(6)
Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena mora upravljavec naprave, ki je namenjena za inertne odpadke oziroma neonesnaženo zemljino, ki nastajajo kot posledica raziskovanja, pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter obratovanja kamnolomov, izdelati načrt ravnanja z rudarskimi odpadki kot sestavni del rudarskega projekta za izkoriščanje in rudarskega projekta za opustitev izkoriščanja v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo.
6. člen
(preprečevanje okoljskih nesreč in vključenost zadevne javnosti)
(1)
Upravljavec naprave mora pred začetkom obratovanja naprave, ki se v skladu z 9. členom te uredbe uvršča med naprave kategorije A:
-
pripraviti in sprejeti zasnovo preprečevanja okoljskih nesreč v skladu z vsebinami iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;
-
vzpostaviti sistem obvladovanja varnosti za izvajanje zasnove preprečevanja okoljskih nesreč;
-
izdelati za območje naprave načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
zagotoviti, da ima zadevna javnost brezplačno in neposredno na voljo informacije o varnostnih ukrepih ter potrebnem ukrepanju v primeru nesreč, ki zajemajo vsaj vsebine iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Te informacije mora upravljavec vsaj vsaka tri leta pregledati in jih po potrebi posodobiti.
(2)
Če je naprava obrat ali del obrata v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, upravljavcu naprave ni treba sprejeti zasnove preprečevanja okoljskih nesreč, vzpostaviti sistema obvladovanja varnosti za njeno izvajanje ter izdelati načrta zaščite in reševanja v skladu s to uredbo.
(3)
Upravljavec naprave mora imenovati osebo, pristojno za varnost, ki je odgovorna za izvajanje in periodični nadzor zasnove preprečevanja okoljskih nesreč iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Načrt zaščite in reševanja iz prvega odstavka tega člena mora slediti naslednjim ciljem:
-
obvladovati in nadzorovati okoljske nesreče in druge nezgode z namenom, čim bolj omejiti njihove učinke, zlasti pa škodo za zdravje ljudi in okolje;
-
izvesti ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja pred učinki okoljskih nesreč in drugih nezgod;