TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 648/2003 z dne 7. 10. 2004 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 497/2003 z dne 11. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 326/96 z dne 20. 11. 2002 se ne sprejme.

Navedbe pritožnika, da so mu bile z izpodbijanima sodbama kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave zato, ker mu v postopku ni bila zagotovljena možnost poštenega in nepristranskega sojenja ter tudi ne pravica do učinkovitih pravnih sredstev, saj so bile njegove trditve bodisi zavrnjene z neargumentiranimi razlogi bodisi prezrte, so pavšalne, in jih zato ni mogoče preizkusiti. Očitki pritožnika, da mu je sodišče kršilo človekove pravice s tem, da je kršilo vsa pravila o prekluziji, da je odločilo na podlagi zahtevka, ki ni sposoben za obravnavanje, da ni hotelo upoštevati ugovora zastaranja tožbe ter da je odločilo, ne da bi bil za to podan pravni interes, so bodisi pavšalni bodisi pomenijo zatrjevanje napačne uporabe prava ali zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Z nobenim od njih pritožnik zato ni uspel utemeljiti kršitev zatrjevanih ustavnih pravic. Tudi pritožnikovi očitki, da so mu bile s sklepom Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije kršene pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave so neutemeljeni. Ker pritožniku z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.