TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. G5/2004 z dne 14. 2. 2006 v zvezi z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev št. N-PP-BPD-92/03-odb (96) z dne 11. 2. 2004 se zavrne.

Ugotovitev neustavnosti zakonske določbe ne pomeni, da se v upravnih in sodnih postopkih takšna določba ne sme več uporabljati. Takšno določbo je treba uporabljati tako, da njena uporaba ne bo v nasprotju z razlogi, ki so Ustavnemu sodišču narekovali ugotovitev njene neskladnosti z Ustavo. Izpodbijano sodno odločbo, s katero so bile kršene človekove pravice, Ustavno sodišče praviloma razveljavi. Posebne okoliščine primera, ob upoštevanju načel procesne ekonomike, Ustavnemu sodišču izjemoma narekujejo odstop od tega splošnega pravila. Kljub temu, da je Vrhovno sodišče očitno napačno odločilo o dopustnosti nekaterih navedb pritožnika in s tem kršilo 22. ter 25. člen Ustave, Ustavno sodišče izpodbijane sodbe ni razveljavilo, ker razveljavitev zgolj zaradi teh kršitev ne bi mogla privesti do drugačne odločitve Vrhovnega sodišča. Neizvedba naroka za ustno obravnavo ni vplivala na pritožnikovo pravico do izjave, saj se je lahko izjavil v pisni obliki. Ker je šlo za nedopusten procesni predlog, pravica iz 22. člena Ustave ni bila kršena niti s tem, da se Vrhovno sodišče do njega ni opredelilo. Ker je zakonodajalčevo polje proste presoje pri določanju višine upravnih taks dokaj široko, z odmero taks na podlagi Tarife o taksah in nadomestilih ni prišlo do kršitve pritožnikove pravice iz 33. člena Ustave.