Nalaganje dokumenta...
Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2545/1998, stran 4058 DATUM OBJAVE: 7.8.1998
VELJAVNOST: od 22.8.1998 do 24.2.2006 / UPORABA: od 22.8.1998 do 24.2.2006
RS 56-2545/1998
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 25.2.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
2545. Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev
Na podlagi 31. člena zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev
o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev
1. člen
S to uredbo Vlada Republike Slovenije uvaja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev (v nadaljnjem besedilu: SKIS) kot obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statističnih podatkov, pomembnih za statistično spremljanje gospodarskih stanj in gibanj.
Koncepti in definicije, ki opredeljujejo SKIS, ustrezajo tudi glavnim namenom, zaradi katerih se sestavljajo nacionalni računi.
2. člen
SKIS temelji na določbah tretje izdaje Evropskega sistema računov (European System of Accounts - ESA 1995; v nadaljnjem besedilu: ESA 1995), ki je obvezen statistični standard Evropske unije in je usklajen s temeljnim statističnim standardom Sistema nacionalnih računov (System of National Accounts - SNA 1993, v nadaljnjem besedilu: SNA 1993), ki se uporablja v svetovnem merilu.
3. člen
SKIS se uporablja kot nacionalni standard za standardizacijo definicij s področja sektorske strukture gospodarstva in za razvrščanje posameznih institucionalnih enot v institucionalne sektorje, podsektorje in skupine enot, ki sestavljajo celotno gospodarstvo države, za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, zbirke podatkov ipd.) ter za potrebe statistike in analitike ter zagotavljanja notranje in zunanje primerljivosti.
4. člen
SKIS razlikuje med gospodarstvom države (rezidenčnimi enotami) in tujino (nerezidenčnimi enotami). Poleg tega SKIS določa naslednje ravni členitve gospodarstva države v posamezne skupine institucionalnih enot:
-
institucionalne sektorje (nefinančne družbe, finančne družbe, država, neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom in gospodinjstva),
-
institucionalne podsektorje in
-
skupine institucionalnih enot.
Šifre institucionalnih sektorjev, institucionalnih podsektorjev in skupin institucionalnih enot v SKIS so usklajene z mednarodnimi standardi iz 2. člena. Institucionalni sektorji so označeni z 2-mestno šifro. Institucionalni podsektorji so označeni s 3-mestno šifro, razen podsektorjev sektorja država, ki so označeni s 4-mestno šifro. Skupine institucionalnih enot so označene s 5-mestno šifro, razen skupin institucionalnih enot znotraj sektorja gospodinjstva, ki so označeni 4-mestno šifro.
SKIS je z mednarodnimi standardi iz 2. člena usklajena tudi v opredelitvi institucionalne enote, ki je predmet združevanja v institucionalne sektorje, institucionalne podsektorje in skupine institucionalnih enot, v uporabi kriterijev za definicije sektorjev, podsektorjev in skupin enot ter v drugih konceptih in definicijah.
5. člen
Institucionalna enota je elementarno središče gospodarskega odločanja, za katero je značilna enoličnost vedenja in neodvisnost odločanja v izvajanju njene glavne funkcije. Institucionalne enote so, ob nekaterih izjemah, tiste enote, ki so pri izvajanju svoje glavne funkcije avtonomne v odločanju in vzdržujejo celoten komplet računov ali bi bilo možno in smiselno - tako z gospodarskega kot tudi s pravnega stališča - da bi tak komplet računov vzdrževale, če bi se od njih to zahtevalo.
6. člen
Institucionalne enote se združujejo v institucionalne sektorje glede na to, kakšni tipi tržnih ali netržnih proizvajalcev so, in na podlagi glavne dejavnosti in funkcije, za katere velja, da kažejo tip njihovega ekonomskega vedenja (tržno ali netržno).