Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo

722. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo

Na podlagi 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) sta ZSSS – sindikat delavcev prometa in zvez in – konferenca sindikata delavcev v cestnem gospodarstvu in Gospodarska zbornica Slovenije – sekcija za promet in zveze sklenila

KOLEKTIVNO POGODBO
za cestno gospodarstvo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S to pogodbo stranki v skladu z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo urejata:

-

sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev,

-

pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno,

-

delovni čas,

-

letni dopust in druge odsotnosti z dela,

-

izobraževanje delavcev,

-

varstvo delavcev,

-

odgovornost za delovne obveznosti,

-

pravice sindikalnih zaupnikov,

-

osebne dohodke, nadomestila in druga povračila,

-

sklenitev in veljavnost kolektivne pogodbe,

-

ostale določbe.

2. člen

Določila te pogodbe veljajo za vse delavce, ki so v delovnem razmerju v cestnih podjetjih CP Celje, CP Koper, CP Kranj, CP Ljubljana, CP Maribor, CP Murska Sobota, CP Nova Gorica, CP Novo mesto, CP Ptuj, PVAC, podjetja za vzdrževanje cest in Slovenska cestna podjetja.

Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in za določena strokovna delovna mesta skladno s splošnim aktom se uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe za tista vprašanja, ki niso urejena z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in pogodbo 6 zaposlitvi.

Delavec in sindikalni zaupnik lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, podjetje mu tega ne sme odreči.

3. člen

Za vprašanja, ki niso urejena s to pogodbo, se uporabljajo določila zakona in splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.

II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

4. člen

Pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih zakonom še naslednje pogoje:

-

pogoje določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest,

-

posebne pogoje, ki so določeni s splošnim aktom, ki ureja varstvo pri delu,

-

pogoje določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in s to pogodbo.

Akt o sistemizaciji delovnih mest določi in sprejme poslovodni organ.

5. člen

Pogodbe o zaposlitvi

Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi dokončnega sklepa o izbiri, kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju z zakonom, splošno kolektivno pogodbo in pogodbo za cestno gospodarstvo. V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi.

6. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in o izbiri in organi, ki odločajo v ugovornem postopku

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ, odloča o izbiri, razporejanju in prenehanju delovnega razmerja, v postopku ugovora odloča organ, določen s statutom podjetja.

7. člen

Konkurenčna klavzula

Med trajanjem delovnega razmerja delavci ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati enakih del oziroma sklepati poslov, ki pomenijo konkurenco za podjetje.

V pogodbi o zaposlitvi podjetje in delavec, ki opravlja dela iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let delavec po prenehanju delovnega razmerja in brez soglasja podjetja ne sme storiti dejanj, navedenih v petem odstavku 7. člena ZDR.

V primeru, da delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena je dolžan povrniti povzročeno škodo. Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje pripada za upoštevanje te konkurenčne klavzule odškodnina največ v višini deset njegovih povprečnih OD v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. O višini odškodnine se dogovorita delavec in direktor podjetja s sodelovanjem predpostavljenega.

8. člen

Predhodni preizkus znanja

Preden odloči o izbiri, poslovodni organ odredi predhoden preizkus znanja (razgovor, test, pismena naloga), če je to določeno kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja. S predhodnim preizkusom se preveri zmožnost kandidata za opravljanje del delovnega mesta.

9. člen

Preizkus izvede kadrovska služba. Poročilo za izvedbo preizkusa je sestavni del dokumentacije za izbiro kandidata.

10. člen

Poskusno delo

Poskusno delo kot poseben pogoj za delo na določenem delovnem mestu, se sme uvesti samo v primerih in v trajanju, ki je vnaprej določeno v splošnem aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Za delovna mesta od prve do četrte skupine strokovne izobrazbe traja največ en mesec, za peto skupino največ dva meseca, za šesto skupino tri mesece, za sedmo skupino pa največ šest mesecev.

11. člen

Poskusno delo spremlja in oceni tričlanska komisija, ki jo ob izbiri delavca imenuje poslovodni organ. Komisija poskusno delo oceni z uspešno ali neuspešno opravljeno, 15 dni pred potekom poskusnega dela.

12. člen

Oglas oziroma razpis

Razpis oziroma oglas, ki se javno objavi, mora vsebovati:

-

naziv delovnega mesta,

-

število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del,

-

strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec,

-

navedbo, ali se zahteva poskusno delo oziroma preizkus znanja,

-

navedbo, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas,

-

navedbo, da je rok za prijavo najmanj 8 dni od dneva objave,

-

dokazila, ki jih morajo kandidati priložiti k prijavi,

-

navedbo, da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo,

-

navedbo, za koliko časa bo delavec izbran,

-

po potrebi druge navedbe.

13. člen

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene za tista dela, ki so določena z aktom v sistemizaciji delovnih mest, razen za poslovodni organ in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

14. člen

Za opravljanje dela v drugi organizaciji do 1/3 delovnega časa lahko izda soglasje poslovodni organ, če to ne vpliva na opravljanje dela v podjetju in ni v nasprotju z interesi podjetja.

15. člen

Pripravništvo

Pripravniška doba traja:

-

za pripravnika s strokovno izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti 10 mesecev

-

za pripravnika s strokovno izobrazbo VI. stopnje zahtevnosti 7 mesecev

-

za pripravnika s strokovno izobrazbo V. stopnje zahtevnosti 5 mesecev

Če je pripravnik v času pripravniške dobe v bolniškem staležu ali kako drugače odsoten, se pripravništvo podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za delo IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.

Pripravniška doba poteka po posebnem programu, ki ga izdela kadrovska služba ob sodelovanju posameznih strokovnih delavcev v podjetju za vsako posamezno skupino posebej.

Pripravnika spremlja mentor, ki ga določi poslovodni organ, ko odloča o sklenitvi delovnega razmerja pripravnika.

16. člen

Pripravniško dobo lahko skrajša poslovodni organ na predlog mentorja.

17. člen

Pripravnik je dolžan po končani pripravniški dobi opravljati strokovni izpit. Pripravnik opravlja strokovni izpit pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje poslovodni organ podjetja.

Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo, kot jo imajo pripravniki in vsaj eden od članov komisije dve leti delovnih izkušenj v poklicu oziroma stroki, za katero se opravlja strokovni izpit.

O datumu, času in kraju strokovnega izpita mora kadrovska služba obvestiti člane komisije in pripravnika najmanj 15 dni pred dnevom izpita.

18. člen

Izpitna komisija z večino glasov oceni pripravnika z oceno uspešno ali neuspešno.

Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku uspeh izpita takoj po končanem izpitu, pisno potrdilo pa mu izda kadrovska služba.

19. člen

Pripravnik, ki strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja.

Izpitna komisija določi rok ponavljanja strokovnega izpita, ki pa ne sme biti krajši kot en mesec oziroma ne daljši od polovice redne pripravniške dobe pripravnika.

20. člen

Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita tudi v primeru:

-

če se brez opravičenega razloga določenega dne ne zglasi k strokovnemu izpitu oziroma ponovitvi izpita,

-

če odstopi od že začetega opravljanja izpita.

III. RAZPOREJANJE DELAVCEV

21. člen

Razporejanje delavcev, na delovno mesto, kjer se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, za katerega se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, poleg z zakonom in splošno kolektivno pogodbo določenih primerov. V primerih, kadar grozi podjetju škoda zaradi nedokončanja del, v primeru nenadnega povečanja obsega dela v primeru motenj v delovnem procesu, če zaradi tega grozi podjetju škoda.

Začasna razporeditev traja največ šest mesecev.

V navedenih primerih lahko izda poslovodni organ sklep tudi ustno, delavcu se v treh dneh obvezno vroči pismen sklep.

22. člen

Začasna razporeditev v drugo podjetje oziroma k delodajalcu oziroma iz enega kraja v drug kraj

Delavca se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve, če to zahteva nemoteno opravljanje delovnega procesa. Takšni primeri so zlasti:

-

če pride do spremembe v organizaciji podjetja,

-

če je treba v eni enoti število delavcev povečati, v drugi pa zmanjšati,

-

če je zaradi pomanjkanja delavcev določene strokovnosti ogrožen tehnološki proces podjetja,

Delavca je mogoče razporediti na delovno mesto, ki ustreza – njegovi izobrazbi na vsa gradbišča in enote v sestavi podjetja, taka razporeditev se ne šteje za razporeditev delavca iz kraja v kraj.

Delavca ni mogoče razporediti na delo iz kraja v drugi kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če je delavec invalid,

-

delavce starejše od 55 let in delavke starejše od 50 let,

-

delavko samohranilko z otrokom do 14 leta,

-

delavca, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,

-

delavca, kateremu bi se zdravstveno stanje poslabšalo v primeru prerazporeditve,

-

če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot štiri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa če pot traja več kot dve uri.

Med začasno razporeditvijo delavca v drugo podjetje ali k delodajalcu, podjetje za ta dela ne sme zaposlovati novih delavcev. Za tako razporejene delavce ni možno uvesti poskusnega dela.

Če je delavec skladno z zakonom začasno razporejen v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu in tam tudi začasno sklene delovno razmerje (24. člen ZDR), se glede vseh pravic, ki so vezane na trajanje delovnega razmerja v podjetju (npr. jubilejne nagrade, dodatek za stalnosti ipd.) šteje, da delovnega razmerja v podjetju ni prekinil. Prav tako ima v tem času tudi pravico do uporabe počitniških kapacitet in drugih ugodnosti v podjetju pod enakimi pogoji kot drugi delavci podjetja.

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu (15. člen ZTPDR) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določenega oddelka oziroma določenega poklicnega profila,

-

da drugo podjetje oziroma delodajalec vse delavce prevzame na isto delo (npr. oddajanje določene dejavnosti skupno s sredstvi v najem).

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja obeh podjetij.

Za delavce začasno razporejene v drugo podjetje ni možno uvesti preizkusnega dela.

IV. NAČIN UGOTAVLJANJA PRESEŽKOV DELAVCEV

23. člen

Pred ugotavljanjem presežkov delavcev mora poslovodni organ v sodelovanju s strokovno službo pripraviti predlog nove sistemizacije delovnih mest, ki ga izroči sindikatu, da v 30 dneh posreduje svoje mnenje k sistemizaciji.

Pred sprejemom sistemizacije je poslovodni organ dolžan obravnavati predloge in mnenja sindikata. Preden se pristopi k ugotavljanju presežkov delavcev, se mora v podjetju ugotoviti, da ne zaposluje novih delavcev, da nima kooperantov in najetih tujih delovnih sredstev in da nima sklenjenih pogodb o delu. Pri odločitvi se upošteva podjetniški interes.

Organ upravljanja odloči na predlog poslovodnega organa in v skladu z merili, ki jih določajo veljavni predpisi in ta kolektivna pogodba. Program reševanja presežka delavcev določa pravice, ki se posameznim presežnim delavcem zagotavljajo v skladu z veljavnimi predpisi in to kolektivno pogodbo.

24. člen

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.

V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

Kot drugi kriterij se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

Kot tretji kriterij se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v pošte v pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delti v podjetju oziroma pri delodajalcu.

Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje: upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.

Podjetje oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

V. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI

25. člen

Delovni čas delavcev znaša 40 ur v delovnem tednu (polni delovni čas). O začetku in koncu delovnega časa, koriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča poslovodni organ s sklepom, ki ga objavi na način, ki je določen v statutu.

Poslovodni organ je dolžan delovni čas razporediti glede na potrebe delovnega procesa, pogoje za razporeditev in prerazporeditev delovnega časa se uredi na ravni podjetja.

26. člen

Nadurno delo se lahko uvede v skladu z zakonom zlasti za naslednja dela:

-

strojno in ročno polaganje asfalta in poraba proizvedenih in dostavljenih mešanic,

-

izvedba gradbenih del na objektih, pri katerih se delo zaradi tehnologije ne more premakniti,

-

izvajanje del na cestah, ki so posledica elementarnih dogodkov ali prometnih nezgod,

-

popravljanje vozil in strojev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje del,

-

odstranjevanje snežnih plazov s ceste,

-

izvedba del, vezanih na rok, če so bila ta dela prekinjena ali ovirana zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja energije, ipd.,

-

pluženje snega in posipanje poledice v zimski službi,

-

prevoz delavcev na delovišča, zaradi značaja delovnega procesa pri katerem ne pride v poštev prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (samo za šoferje),

-

čiščenje jarkov in propustov ob nalivih zaradi izlitja vode na cesto,

-

delo pobiralca cestnine zaradi nenadnega povečanje cestnine,

-

delo pri prevozu cestnine,

-

v drugih primerih.

27. člen

Letni dopust

Letni dopust se izrabi na podlagi plana dopustov, ki ga do konca marca tekočega leta sprejme poslovodni organ.

Delavec izrabi letni dopust glede na naravo in organizacijo dela, ter ob upoštevanju njegovih potreb v dogovoru z neposrednim vodjem delovnega procesa. V posameznih delih podjetja, kjer narava in organizacija dela to dopušča je na predlog poslovodnega organa možno organizirati kolektivni dopust.

28. člen

Delavec lahko izrabi en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti podjetje najmanj tri delovni dni vnaprej. V izjemnih primerih lahko izrabi ta dan dopusta tudi brez predhodnega obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem ni bilo mogoče v predpisanem roku obvestiti podjetja. O takšni odsotnosti mora delavec obvestiti podjetje najpozneje naslednji delovni dan.

29. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od:

a)

skupne delovne dobe,

b)

zahtevnosti del delovnega mesta,

c)

delovne dobe v cestnem gospodarstvu,

d)

posebnih socialnih in zdravstvenih razmer. Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih osnovah in merilih:

a)

skupna delovna doba in pogoji dela:

do 5 let                 19 dni dopusta
nad 5-10 let             21 dni dopusta
nad 10-15 let            23 dni dopusta
nad 15-20 let            25 dni dopusta
nad 20-25 let            27 dni dopusta
nad 25 let               28 dni dopusta

Kot skupna delovna doba se šteje vsa delovna doba, ki se delavcu prizna za pokojninsko dobo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, razen dokupa let in beneficirane delovne dobe.

b)

Zahtevnost del delovnega mesta

do VI. tarifnega razreda         1 dan dopusta
VII. tarifni razred              2 dni dopusta
VIII., IX. tarifni razred        3 dni dopusta

c)

Delovna doba v cestnem gospodarstvu:

1. delavcu z nad 5 let delovne
dobe v cestnem gospodarstvu pripada   1 dan dopusta
2. delavcu z nad 10 let delovne
dobe v cestnem gospodarstvu pripada   2 dni dopusta
3. delavcu z nad 20 let delovne
dobe v cestnem gospodarstvu pripada   3 dni dopusta

d)

Posebne socialne in zdravstvene razmere:

Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada:

1. materi z otrokom do starosti 7 let                          1 dan dopusta
2. samohranilcu in materi z dvema ali več otroki do 10 let     3 dni dopusta

Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo

Časovnica