Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega...

4696. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta

Na podlagi tretjega odstavka 5. člena in šestega odstavka 17. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.) ter tretjega odstavka 53. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in 108/09) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa obliko in način priprave pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: pobuda) ter podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt).

(2)

Ta pravilnik določa tudi kaj se šteje za projekt nameravanega posega v okolje in njegove sestavine, če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek presoje vplivov na okolje.

II. SKUPNE DOLOČBE

2. člen

(dokumentacija v postopku priprave načrta)

(1)

V postopku priprave načrta se v fazi odločanja o pripravi načrta izdelata pobuda in analiza smernic, podatkov in predlogov javnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza smernic), v fazi načrtovanja variant študija variant ter v fazi načrtovanja potrjene variante ali rešitve načrt. V vseh teh fazah se izdelajo strokovne podlage.

(2)

Če se pobuda nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi prostorska ureditev šteje za investicijo, pobuda se šteje za dokument identifikacije investicijskega projekta, študija variant pa za predinvesticijsko zasnovo. Obe dokumentaciji se pripravita v skladu s tem pravilnikom, obravnavata pa v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih financ tako, da se v postopku potrditve dokumenta identifikacije investicijskega projekta potrdi pobuda, v postopku potrditve predinvesticijske zasnove pa se potrdi študija variant.

(3)

Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: postopek celovite presoje vplivov na okolje), se pobuda šteje tudi kot vloga o nameri priprave plana v postopku celovite presoje vplivov na okolje, študija variant pa kot plan v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek presoje vplivov na okolje, se osnutek načrta šteje za projekt nameravanega posega v okolje.

(4)

Če je zaradi funkcionalne povezanosti posameznih prostorskih ureditev smiselno za več pobud pripraviti en načrt, se za celovito rešitev:

-

izdelajo usklajene strokovne podlage,

-

v fazi odločanja o pripravi načrta uskladijo idejne rešitve posameznih prostorskih ureditev in pripravi enotna pobuda,

-

v fazi načrtovanja variant in potrditve predloga najustreznejše variante ali rešitve uporabi metoda, ki omogoča primerjavo in izbiro celovite rešitve in izdela enotna študija variant ter

-

v fazi načrtovanja potrjene variante in sprejema načrta izdela enotni načrt.

(5)

Pobudo, analizo smernic, študijo variant in načrt v postopku priprave načrta izdeluje usposobljena interdisciplinarna skupina strokovnjakov z vseh za načrtovano prostorsko ureditev pomembnih področij, ki jo vodi prostorski načrtovalec v skladu s predpisi o urejanju prostora. Strokovne podlage v postopku priprave načrta izdelujejo strokovnjaki, ki po svoji strokovni izobrazbi in pooblastilih ustrezajo vrsti in vsebini strokovnih podlag.

3. člen

(oblika dokumentacije)

(1)

Dokumentacija v postopku priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) se praviloma izdela s tekstualnim in grafičnim delom ter prilogami, če so te potrebne. Tekstualni in grafični del morata biti med seboj usklajena.

(2)

Arhiviranje in vpogled v dokumentacijo se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti usklajeni. Analogna oblika se pripravi v formatu A4 in tako, da vezava onemogoča dodajanje ali odvzemanje listov. Če se tekstualni del, grafični del in priloge vežejo skupaj, morajo ti biti med seboj jasno ločeni.

(3)

Dokumentacija, izdelana v postopku priprave načrta, se na naslovni strani platnice opremi z:

-

nazivom pobudnika priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), koordinatorja priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: koordinator) in investitorja,

-

nazivom prostorske ureditve, za katero se dokumentacija pripravi, ali nazivom načrta v postopku priprave, katerega se dokumentacija pripravi,

-

nazivom vrste dokumentacije,

-

nazivom izdelovalca te dokumentacije in

-

datumom njene priprave.

(4)

Dokumentacija, izdelana v postopku priprave načrta, vsebuje naslednje notranje naslovne liste:

-

notranji naslovni list s podatki z naslovne strani platnice iz prejšnjega odstavka ter s podatkom o odgovornem vodji izdelave dokumentacije in podatki o morebitnih podizvajalcih in sodelavcih ter

-

kazalo vsebine dokumentacije.

(5)

Digitalna oblika dokumentacije se pripravi v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila za pripravo načrtov in začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v digitalni obliki v skladu s predpisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: tehnična pravila).

(6)

Določbe tega člena veljajo za vso dokumentacijo, ki se izdela v postopku priprave načrta, če ta pravilnik ne določa drugače. Vsebina in struktura dokumentacije, ki se izdela v postopku priprave posameznega načrta, se določi s projektno nalogo za izdelavo te dokumentacije. Pred pripravo projektne naloge se določijo bistvene vsebine za načrtovano prostorsko ureditev ter sestava skupine strokovnjakov in izdelovalcev strokovnih podlag iz petega odstavka 2. člena in četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika. Projektno nalogo mora naročnik te dokumentacije predhodno uskladiti s koordinatorjem.

4. člen

(strokovne podlage in uporaba podatkov v postopku priprave načrta)

(1)

Glede na cilje in značilnosti prostorske ureditve ter značilnosti prostora, se v postopku priprave načrta s strokovnimi podlagami predvsem:

-

opredelijo cilji celovitega prostorskega razvoja in varstva okolja, s katerimi se uskladijo cilji prostorske ureditve,

-

ugotovijo in analizirajo problemi, vključno s tistimi, povezanimi z dosedanjim prostorskim razvojem, ugotovijo nove razvojne potrebe in možnosti, težnje in različne pobude na obravnavanem območju,

-

analizira stanje glede fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora,

-

analizirajo prostorske, tehnične in tehnološke možnosti prostorske ureditve,

-

analizira ranljivost prostora in ugotovijo pričakovani vplivi prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora in okolja,

-

analizirajo pričakovani učinki prostorske ureditve na gospodarski razvoj,

-

analizirajo pričakovani vplivi prostorske ureditve na družbeno-socialno okolje,

-

opravi vrednotenje in primerjava ali utemeljitev rešitev ter

-

pripravijo in utemeljijo predlogi strokovnih rešitev prostorske ureditve.

(2)

V postopku priprave načrta se uporabijo tudi že izdelane strokovne podlage, študije, raziskave in druga dokumentacija, ki ni bila izdelana v postopku priprave načrta.

(3)

V postopku priprave načrta se uporabljajo:

-

podatki o dejanskem stanju v prostoru v skladu s prepisi, ki urejajo prostorski informacijski sistem,

-

podatki o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov, vključno z namensko rabo prostora,

-

podatki o pravnih režimih, ki se nanašajo na varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen posebni pravni režim,

-

podatki o upravnih aktih, ki se nanašajo na gradnje, in

-

drugi podatki, ki so pomembni za pripravo načrta, vključno s podatki nosilcev urejanja prostora.

(4)

V postopku priprave načrta se za vrednotenje in primerjavo uporabljajo naslednje metode:

-

analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT analiza),

-

analiza vplivov,

-

analiza stroškov in koristi,

-

analiza tveganj,

-

analiza občutljivosti,

-

multikriterijska analiza in

-

druge primerne metode, ki upoštevajo pravila stroke in posebnosti posameznega področja.

5. člen

(idejne rešitve)

(1)

Idejne rešitve so tehnične rešitve prostorske ureditve, ki so izdelane tako podrobno, da se lahko, glede na hkrati razpoložljive podatke in strokovne podlage, določi njihova izvedljivost ali ustreznost. Za podrobnejšo vsebino in obseg tekstualnega in grafičnega dela idejnih rešitev se uporabljajo pravila stroke.

(2)

Idejne rešitve se izdelajo kot celovite urbanistične, krajinske, okoljske in arhitekturne ali gradbeno tehnične strokovne rešitve. Idejne rešitve vsebujejo tudi opis in prikaz območja, namenjenega izvedbi in obratovanju prostorske ureditve.

(3)

Idejne rešitve se izdelajo v postopku priprave pobude, dopolnijo v postopku priprave analize smernic in podrobneje obdelajo v postopku priprave študije variant.

(4)

Idejne rešitve v postopku priprave načrta izdelujejo strokovnjaki, ki po svoji strokovni izobrazbi in pooblastilih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ustrezajo vrsti in vsebini idejnih rešitev.

6. člen

(povzetek za javnost)

(1)

V postopku priprave načrta se kot ena od obveznih prilog izdela tudi povzetek za javnost, ki pregledno in razumljivo predstavi načrtovano prostorsko ureditev.

(2)

Povzetek za javnost se izdela v formatu A3 in vsebuje:

-

naslovnico s podatki o pobudniku in koordinatorju, investitorju in izdelovalcu načrta, z nazivom načrta in vrsto dokumentacije ali faze postopka, za katero se povzetek za javnost pripravi, ter s podatki o kartografski podlagi in datumu izdelave povzetka za javnost,

-

shemo postopka priprave načrta z označeno fazo postopka, v kateri se povzetek za javnost izdela,

-

opis prostorske ureditve, namena priprave načrta in faze, v kateri se povzetek za javnost izdela, in

-

grafični prikaz prostorske ureditve in njenega območja v širšem prostoru, v merilu publikacijskih kart ali v merilu in obdelavi, ki je formatu A3 primerna, ki mora vsebovati oznako za orientacijo grafičnega izrisa, grafično ali številčno merilo, ter legendo tistih sestavin, ki so na izrisu prikazane.

(3)

Povzetek za javnost se pripravi v vseh primerih, v katerih se dokumentacija predstavlja javnosti. Priloži se k najmanj naslednji dokumentaciji in aktom v postopku priprave načrta:

-

pobudi za seznanitev javnosti z njo ali za organizacijo posveta,

-

sklepu o pripravi načrta, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za seznanitev javnosti s sprejetimi sklepi vlade,

-

študiji variant za seznanitev javnosti z variantami in s predlogom najustreznejše variante ali rešitve,

-

predlogu najustreznejše variante ali rešitve, ki ga koordinator pošlje nosilcem urejanja prostora,

-

sklepu o potrditvi najustreznejše variante ali rešitve, ki ga sprejme vlada, za seznanitev javnosti s sprejetimi sklepi vlade,

-

osnutku načrta za seznanitev javnosti z načrtovano prostorsko ureditvijo,

-

predlogu načrta, ki ga koordinator pošlje nosilcem urejanja prostora, in

-

uredbi o načrtu, ki jo sprejme vlada, za seznanitev javnosti z veljavnim načrtom.

(4)

Vsebina povzetka za javnost se prilagodi njegovemu namenu in fazi postopka, v kateri se povzetek za javnost izdela. Pri določitvi števila izvodov povzetka za javnost v analogni in digitalni obliki se upošteva namen povzetka za javnost, pri čemer se večje število izvodov v analogni obliki zagotovi za seznanitev javnosti na javnih razgrnitvah ali posvetih. Temu številu se prišteje najmanj pet izvodov povzetka za javnost v analogni obliki za hranjenje v spisu ali zadevi postopka priprave načrta, ki ga vodi koordinator.

(5)

Ves čas postopka priprave načrta se za seznanjanje udeležencev postopka priprave načrta, vlade, Državnega zbora Republike Slovenije ali drugih zainteresiranih ter javnosti zagotavljajo tudi dodatni grafični prikazi prostorske ureditve. Ti prikazi se praviloma izdelajo v skladu s četrto alinejo drugega odstavka tega člena, v legendo pa se dodajo tudi podatki iz prve alineje drugega odstavka tega člena. Vsebina in oblika se glede na namen grafičnega prikaza predhodno uskladita s koordinatorjem.

III. ODLOČANJE O PRIPRAVI NAČRTA

7. člen

(odločanje o pripravi načrta)

(1)

Faza odločanja o pripravi načrta vključuje proces strokovnega dela, katerega rezultat je priprava pobude in analize smernic ter sprejemanje odločitev na seji prostorske konference in priprava sklepa o pripravi načrta.

(2)

Oblika pobude in analize smernic ter način njune priprave je enak tudi, če se v pobudi ali analizi smernic utemeljuje, da se prostorska ureditev ne načrtuje v variantah.

1. Pobuda

8. člen

(oblika pobude)

(1)

Tekstualni del pobude vsebuje:

1.

uvodno obrazložitev, ki vsebuje:

-

predmet in namen pobude,

-

opredelitev prostorske ureditve z:

a)

navedbo investitorja in upravljavca, ki bo upravljal z izvedeno prostorsko ureditvijo, če je znan,

b)

navedbo, ali je investitor uporabnik sredstev javnih financ in

c)

opredelitvijo gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in načrtovanih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, in druge posege v prostor,

-

opredelitev ciljev prostorske ureditve in

-

utemeljitev skladnosti prostorske ureditve z nacionalnimi programi, strategijami in drugimi razvojnimi akti in dokumenti;

2.

analizo, ki vsebuje:

-

opis razlogov za načrtovanje prostorske ureditve in opredelitev njenih razvojnih možnosti,

-

analiza predhodno izdelane dokumentacije,

-

analizo stanja, ki vključuje prikaz stanja prostora v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: prikaz stanja prostora) in okoljska izhodišča v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter

-

predstavitev možnih variant;

3.

opredelitev idejnih rešitev prostorske ureditve z:

-

opisom in obrazložitvijo predlogov izvedljivih variant prostorske ureditve ali utemeljitvijo predloga ene izvedljive rešitve na podlagi analize prednosti in slabosti ali utemeljitvijo, če variante niso smiselne,

-

ugotovitvami o možnostih in omejitvah v prostoru, ki za posamezni predlog izvedljive variante izpostavijo pričakovane probleme pri umeščanju v prostor ter

-

opredelitvijo in obrazložitvijo območij predlogov izvedljivih variant;

4.

opredelitev vrednostnega obsega stroškov projekta in predstavitev pričakovanih koristi za vse izvedljive variante vsebuje:

-

okvirno oceno stroškov priprave načrta s predvidenimi viri financiranja,

-

okvirno oceno celotne investicijske vrednosti vsake variante, vključno z izdatki za spremljajoče ureditve in ukrepe, in sicer na podlagi analize vrednosti že izvedenih primerljivih investicij ali drugih verodostojnih izhodišč, ter predstavitev predvidenih virov financiranja in

-

opredelitev drugih temeljnih prvin, ki določajo investicijo, skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti in ekonomski upravičenosti projekta;

5.

utemeljitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave načrta in drugih faz priprave in izvedbe projekta z okvirnim časovnim načrtom ter priporočili za nadaljnje načrtovanje;

6.

seznam vseh uporabljenih razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag z navedbo virov in njihovega datuma.

(2)

Grafični del pobude vsebuje:

-

prikaz predlogov izvedljivih variant na podatkih iz prikaza stanja prostora z opredelitvijo njihovih območij in

-

prikaz možnosti in omejitev v prostoru, iz katerega so vidna problematična območja (osnutek problemske karte).

(3)

V prilogi pobuda vsebuje najmanj:

-

idejne rešitve prostorske ureditve, če so izdelane kot samostojna strokovna podlaga,

-

sklep o potrditvi dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega pravilnika, če je investitor uporabnik sredstev javnih financ in

-

povzetek za javnost.

(4)

Pri določitvi števila izvodov pobude v analogni in digitalni obliki se upošteva po en izvod za pridobitev smernic in podatkov nosilcev urejanja prostora ter predlogov javnosti.

9. člen

(način priprave pobude)

(1)

V postopku priprave pobude se na podlagi javno razpoložljivih podatkov in strokovnih podlag ter fazi priprave načrta in prostorski ureditvi prilagojenih analiz iz druge do sedme alineje prvega odstavka 4. člena (v nadaljnjem besedilu: predhodne analize):

-

opredelijo cilji celovitega prostorskega razvoja in varstva okolja, s katerimi se uskladijo cilji prostorske ureditve,

-

opravi predhodno vrednotenje in utemeljitev možnih variant, pri čemer se upoštevajo morebitne že izdelane variante, njihove optimizacije in predlogi novih variant, izdelanih na podlagi rezultatov predhodnih analiz, ter

-

opredelijo predlogi izvedljivih variant ali

-

utemelji predlog ene izvedljive rešitve na podlagi analize prednosti in slabosti ali

-

utemelji predlog ene izvedljive rešitve, če variante niso smiselne.

(2)

Predhodno vrednotenje se opravi tako, da se za posamezen predlog izvedljive variante ob upoštevanju razvojnih in varstvenih izhodišč ugotovijo, ocenijo in utemeljijo možnosti in omejitve v prostoru in izpostavijo pričakovani problemi pri umeščanju v prostor.

(3)

Predlogi izvedljivih variant se izdelajo v obliki idejnih rešitev. Za izvedljive se štejejo variante, ki so s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega vidika in ob upoštevanju okvirne investicijske vrednosti ocenjene kot smiselne in potencialno sprejemljive.

(4)

Predlogom izvedljivih variant se območje določi tako, da se zajamejo območja, za katera se glede na razpoložljive podatke in strokovne podlage za pripravo pobude ocenjuje, da so potrebna za izvedbo prostorske ureditve, in območje, znotraj katerega morajo nosilci urejanja prostora dati smernice, druge razpoložljive podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev. Območja predlogov izvedljivih variant se v digitalni obliki določijo in prikažejo v obliki in na način, ki ga določajo tehnična pravila.

2. Analiza smernic

10. člen

(podrobnejša vsebina in oblika analize smernic)

(1)

Tekstualni del analize smernic vsebuje:

1.

uvodno obrazložitev, ki vsebuje:

-

predmet in namen analize smernic,

-

opredelitev prostorske ureditve v skladu z drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 8. člena in

-

opredelitev ciljev prostorske ureditve;

2.

seznam pridobljenih smernic in podatkov o nosilcih urejanja prostora, ki so smernice in podatke dali, z navedbo datumov njihove izdaje ali s podatki o datumu vročitve vloge, če ta niso bila izdana;

3.

seznam pridobljenih predlogov, priporočil, usmeritev, mnenj in pobud javnosti (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti) in podatkov o tem, kdo je predloge dal;

4.

pojasnila glede upoštevanja:

-

smernic nosilcev urejanja prostora in

-

predlogov javnosti;

5.

seznam potrebnih strokovnih podlag in manjkajočih podatkov ter predloge načina njihove pridobitve ali navedbo obsega s tem povezanih nalog;

6.

ugotovitve o vseh nasprotujočih si javnih interesih, ugotovljenih v območju načrtovanja prostorske ureditve;

7.

opis predlaganih variant z območji iz pobude, ki so na podlagi analize smernic ocenjene kot izvedljive, opis morebitnih dodatnih predlogov izvedljivih variant z območji ter opis predlogov za izločitev variant, ki na podlagi analize smernic niso izvedljive;

8.

opis predlogov za potrebne optimizacije in usmeritev za nadaljnje načrtovanje variant v študiji variant.

(2)

Grafični del analize smernic vsebuje:

-

prikaz predlogov izvedljivih variant z območji na podatkih iz prikaza stanja prostora in

-

prikaz območij nasprotujočih si interesov (problemska karta), ki za posamezno varianto izpostavi problematična območja z usmeritvami za nadaljnje načrtovanje variant na teh območjih.

(3)

V prilogi analiza smernic vsebuje najmanj:

-

smernice nosilcev urejanja prostora in predloge javnosti in

-

povzetek za javnost, če se analiza smernic predstavlja javnosti.

(4)

Pri določitvi števila izvodov analize smernic v analogni in digitalni obliki se upošteva po en izvod za sklic prostorske konference.

11. člen

(način priprave analize smernic)

(1)

Pri pripravi analize smernic se proučijo pridobljene smernice, podatki nosilcev urejanja prostora in predlogi javnosti in se ugotovi, katere podatke in strokovne podlage je treba še pridobiti ter se predlaga obseg s tem povezanih nalog. Glede na pridobljene smernice, podatke nosilcev urejanja prostora in predloge javnosti se preverijo v pobudi zastavljeni cilji prostorske ureditve in dopolnijo idejne rešitve tako, da se lahko oceni izvedljivost morebitnih predlogov za optimizacijo izvedljivih variant iz pobude ali predlogov novih variant ter opredelijo možnosti in način njihovega upoštevanja pri pripravi študije variant ali načrta. V povezavi s tem se dopolni osnutek problemske karte iz pobude, tako da se opredelijo tudi nasprotujoči si javni interesi v območju načrtovanja prostorske ureditve, ugotovljeni v fazi priprave analize smernic. Na podlagi dopolnjenih idejnih rešitev, predhodnih analiz in na njih temelječega vrednotenja in utemeljitve se opredelijo predlogi izvedljivih variant in njihovih območij in podajo usmeritve za nadaljnje načrtovanje v študiji variant.

(2)

Analiza smernic se upošteva pri pripravi osnutka sklepa o pripravi načrta, pri oblikovanju odločitev prostorske konference in pri pripravi projektne naloge za izvedbo faze načrtovanja variant.

Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta

Časovnica