TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožbi obdolženčevega zagovornika se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi v pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako,

da se obdolženi B. T. spozna za krivega,

da je dne 16. 6. 2017 okoli 14. ure na naslovu ..., na bivšo partnerko G. R. sprva vpil, nato skočil proti njej, jo najprej z roko potegnil proti sebi, nato pa spravil na tla in jo začel brcati v predel reber, ko pa se je pobrala in želela po telefonu poklicati policijo, porinil na hodnik, jo ponovno spravil na tla, ter jo brcnil v predel stegna; ko ji je ponovno uspelo vstati, pa jo je porinil v stenski obešalnik za oblačila, zatem pa ji je uspelo priti do telefona in je pred vhodnimi vrati poklicala policijo, pri tem pa je G. R. utrpela udarnino na drugih in neopredeljenih delih podlahti, udarnino rame in nadlahti, udarnino prsnega koša in udarnino spodnjega dela hrbta in medenice, vsled zadobljenih poškodb pa je bila odpeljana na urgenco, kjer ji je bila nudena medicinska pomoč, zaradi navedenega dogodka je bila G. R. vznemirjena, nemočna, počutila se je ogroženo in je zato tudi poklicala policijo,

s tem je storil kaznivo dejanje grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1.

Obdolžencu se na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreče

pogojna obsodba,

v kateri se mu po drugem odstavku 135. člena KZ-1 določi

kazen 5 (pet) mesecev zapora

ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

II. Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje.

Navedba določenih poškodb v obrazložitvi, poleg teh, ki so navedene v izreku, ne predstavlja kršitve 1. točke 372. člena ZKP, niti ne pomeni prekoračitve obtožbe.

Pri kaznivih dejanjih nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 oziroma grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1 z izvršitveno obliko grdega ravnanja telesne poškodbe niso zakonski znak kaznivega dejanja.

Pravna teorija kaznivo dejanje nasilništva opredeljuje kot kolektivno kaznivo dejanje.

Oškodovanka je bila takrat, ko je obdolženi brcal, v podrejenem položaju. Ni pa mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da je bi bilo mogoče šteti, da je šlo za več izvršitvenih oblik izvajanja nasilja, s katerimi bi obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj.