TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 203. in 381. člena Sodnega reda se ustavi. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje točke prvega odstavka 8. člena Zakona o sodniški službi, 57. člena Zakona o sodiščih in za oceno ustavnosti in zakonitosti 200. člena Sodnega reda se zavrne.

Zakon o sodiščih in Sodni reda določata, da sme strokovni sodelavec (in drugo sodno osebje) pri sodišču sprejemati funkcije ali opravljati druge dejavnosti samo, če so združljive z neodvisnostjo in ugledom sodišča, o združljivosti pa odloča predsednik sodišča, z možnostjo pravnih sredstev. Navedene omejitve izhajajo iz same narave dela v pravosodju in ne pomenijo kršitev 2., 35., 49. in 74. člena Ustave, ker je zadovoljeno ustavnemu načelu sorazmernosti. Takšna omejitev tudi ne pomeni kršitve svobode znanosti in umetnosti, ker v teh primerih po naravi stvari ne gre za dejavnosti ali funkcije, ki bi lahko krnile ugled sodišča, ali zbujale dvom v njegovo neodvisnost. Ob takšni oceni tudi ne gre za protiustavno pravno praznino, ker izpodbijani ZS prav zaradi navedene omejitve ne predvideva posebnih nadomestil (dodatkov) za strokovne sodelavce sodišč in drugo sodno osebje. Ker starost kot splošni pogoj in delovne izkušnje kot posebni pogoj za izvolitev sodnika (Zakon o sodniški službi) medsebojno nista povezana, je primerjava med kandidati, glede na dolžino delovnih izkušenj oziroma sodne prakse ob izpolnitvi vseh predpisanih pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, brezpredmetna. Zato je očitno, da protiustavnost zakonsko določenega starostnega pogoja, ker ta lahko povzroči, da imajo kandidati pred izvolitvijo v sodniško funkcijo različno dolge delovne izkušnje oziroma sodno prakso, ni podana. Ob enako določenem starostnem pogoju očitno tudi ne gre za diskriminacijo med spoloma.