TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v točki I in II izreka spremeni tako, da se v tem delu glasi:

„Zavrne se tožnikov zahtevek, da se toženi stranki naloži, da mu plača znesek 1.117,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 4. 2014 dalje do plačila.

Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 170,80 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do plačila.“

Pritožba tožnika se zavrne in se potrdi izpodbijani del (točka III izreka) sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene pritožbene stroške v znesku 133,71 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do plačila.

Tožnik je bil izrecno opozorjen, da mora na delo prihajati tudi ob sobotah, pa tega ni storil, češ da mu ni treba in da tako pravi tudi njegov odvetnik, zato je takšno ravnanje tožnika možno opredeliti le kot naklepno.

Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije (KPDTS) v 3. odstavku 20. člena, ki se nanaša na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določa, da se šteje, da je delavec huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, če je neopravičeno odsoten z dela več kot tri dni. Ta določba pomeni zgolj to, da so se stranke kolektivne pogodbe dogovorile, da se bo štelo, da je delavec huje kršil obveznosti, če z dela izostane več kot tri dni. Takšna določba pa ne preprečuje delodajalcu, da bi v okviru določbe 2. alineje 110. člena ZDR-1 ocenil, ali tudi dvodnevna neopravičena odsotnost z dela pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.