TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Sponzorske pogodbe zakon ne ureja, torej se za njeno sklenitev ne

zahteva nikakršna oblika (1. odstavek 51. člena OZ). Ker nobena od

strank ni trdila, da bi bila pisna pogodba podpisana s strani obeh

strank, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali sta se

pogodbeni stranki sporazumeli o bistvenih sestavinah pogodbe (15.

člen OZ). S sponzorsko pogodbo se sponzor zaveže sponzorirati določen

dogodek (prireditev) ali določen subjekt (športnika, društvo, klub) s

sredstvi v naravi (opremo, stvarmi ali storitvami) ali v denarju,

sponzoriranec pa se zaveže izvesti določene aktivnosti (reklamiranje

sponzorja na tekmah in drugih prireditvah, tekmovalnih dresih,

panojih, reklamnih materialih). Sponzorska pogodba bi sicer lahko

poleg obveznosti reklamiranja vsebovala tudi druge obveznosti ali

aktivnosti sponzoriranca, vendar pa ob pomanjkanju trditvene podlage,

da je bila to bistvena sestavina pogodbe, sodišče ni bilo dolžno samo

na podlagi izpovedbe direktorja tožeče stranke ugotavljati dejstva,

ki jih tožeča stranka sploh ni zatrjevala.