TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obdolženega A. A.

iz razloga po 1. točki člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je v poslovno listino, ki jo mora voditi na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi osebami in podlaga za davčni nadzor, vpisal lažne podatke in listino uporabil,

s tem, da je 4. 3. 2016 v B. kot zakoniti zastopnik družbe C., d. o. o., izdal račun št. 7 samostojnemu podjetniku D. D., s. p., kot obračun izvedenih del do 4. 3. 2016 v znesku 36.260,95 EUR, ga zavedel v svoje poslovne knjige in ga v času od 4. 3. 2016 do 14. 3. 2016 D. D., s. p., poslal v plačilo, kar je ta zavrnil, nato pa ga preko odvetnika E. E. 14. 3. 2016 uporabil kot pravno podlago za izvršbo na podlagi verodostojne listine, čeprav je vedel, da so bile storitve že v celoti plačane pred 4. 3. 2016 in je izdani račun zato v celoti lažen, račun pa je na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 21 poslovna listina;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem in prvem odstavku 235. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih zagovornikov proračun.

Zagovorniki v pritožbi upravičeno opozarjajo, da se obdolženemu po opisu očita lažnivo prikazovanje dolžnega plačila oškodovancu iz naslova dejansko opravljenih storitev v določeni vrednosti, kar ne pomeni konkretizacije očitanega kaznivega dejanja.

Sodišče druge stopnje kot ključno ugotavlja, da se v opisu ne zatrjuje, da navedena dela v specificirani vrednosti niso bila opravljena, pač pa le, da je bilo plačilo s strani oškodovanca že izvedeno, česar se je obdolženi ob posredovanju računa oškodovancu in pa ob njegovi uporabi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine zavedal. Konkretni opis bi bilo mogoče subsumirati pod prvi odstavek člena 211 KZ-1 v navideznem realnem steku s kaznivim dejanjem poskusa zlorabe izvršbe po prvem odstavku člena 216 KZ-1.

Glede na določbo člena 385 ZKP, ki prepoveduje, ob vloženi pritožbi v korist obdolženega, spremembo sodbe v njegovo škodo tudi glede pravne presoje dejanja, upoštevaje, da je za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1 predpisana zaporna kazen do treh let, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka pritožbene odločbe, s stroškovno posledico.