TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Vrnitev zaplenjenega premoženja
Vprašanje:
V letu 1949 je bila stranka obsojena tudi na zaplembo celotnega
premičnega in nepremičnega premoženja. Zaplembo premičnin in
nepremičnin s popisom vsega inventarja je opravilo sodišče, zapisnik
o seznamu inventarja in premičnin v letu 1949 pa je bil podpisan s
strani predstavnika podjetja, ki je nepremičnine takoj po zaplembi
tudi prevzelo.
Obsojenec je bil oproščen celotne obtožbe, zaradi tega je treba
vrniti premoženje obsojencu oziroma njegovim dedičem. Nepremičnine,
ki jih je bilo možno vrniti v naravi, so bile že vrnjene.
Kdo je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja, ki ga ni
mogoče vrniti v naravi? Družbenopolitična skupnost, ki je premoženje
prevzela ali podjetje, kateremu je podržavljeno premoženje bilo
izročeno?
Odgovor:
Iz uvodnega pojasnila k samemu vprašnju se da sklepati, da je sodna
odločba, s katero je kazen zaplembe premoženje razveljavljena
pravnomočna, saj je del zaplenjenega premoženja, ki ga je bilo mogoče
vrniti obsojencu oziroma njegovim dedičem v naravi, že vrnjen.
Za del premoženja, katerega vrnitev stvarno ali pravno ni več mogoča,
se po našem mnenju uporablja 2. odst. 145. čl. zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij (Ur.l. SRS, št. 17/78). Dejansko vrednost tega
premoženja (premoženja, ki ni bilo vrnjeno v naravi) po času izdaje
sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe je dolžna povrniti
druženopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela (zaplenila) in
ne podjetje, ki je ob zaplembi prevzelo zaplenjeno premoženje. Na to
nakazuje poleg določila 2. odst. 145. čl. zakona o izvrševanju
kazenskih sankcij tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije,
št. U-I-10/92-19 (ur.l. RS, št. 56/92), s katero je določba 92. čl.
zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93)
razveljavljena. Določba 92. čl. ZDen je namreč določala, da se ZDen
uporablja tudi v primerih, ko je bila s pravnomočno sodno odločbo
odpravljena kazen zaplembe premoženja, premoženje pa še ni bilo
vrnjeno oziroma škoda še ni bila poravnana, s čimer je ta določba
omogočala poseganje v pravnomočne sodne odločbe. Ustavno sodišče je
ugotovilo, da je to v nasprotju z načeli pravne države in načelom
delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zato v konkretnem
primeru ni mogoče pri določanju zavezanca uporabiti ZDen, temveč samo
zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, čeprav je to morda za
upravičenca (obsojenca) sedaj manj ugodno.