TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama toženih strank se delno ugodi in se I. in III. točka izreka izpodbijane sodbe delno spremenita tako, da se sedaj glasita:

„I. Toženi stranki sta tožeči stranki solidarno dolžni plačati 30.749,94 EUR, prvo tožena stranka pa še 3.416,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 21. 4. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh,

višji tožbeni zahtevek (za 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2012 dalje do plačila) pa se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna prvo toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 28,58 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

V preostalem se pritožbi toženih strank in v celoti pritožba tožeče stranke zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna prvo toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku

184,04 EUR

, drugo toženi stranki pa v znesku

56,38

EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, svoje stroške pritožbe pa krije sama.

Tožeča in prvo tožena stranka sami krijeta svoje stroške odgovorov na pritožbe.

Tožnica je bila pri prvo toženi stranki zaposlena na delovnem mestu šivilja. Spornega dne se je poškodovala na delu, ko se je po pohodni poti, ki je potekala preko dvorišča med kadrovsko službo in skladiščem, odpravila do šivalnice. Po približno 25 metrih hoje je zaradi izgube ravnotežja padla ter utrpela poškodbe. Prvo tožena stranka pohodne poti ni ustrezno očistila, in ni zagotovila, da bi bila ta v zgodnjih jutranjih urah, ko je zunaj še temno, ustrezno osvetljena, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost. Tožnica bi kot povprečno skrben človek, glede na dejstvo, da je noč pred tem snežilo, morala upoštevati, da so tla verjetno spolzka in je bilo potrebno po njih stopati previdneje kot v suhem vremenu. Glede na to, da nihče od drugih delavcev prvo tožene stranke tistega jutra na poti od vratarnice do šivalnice ni padel (spodrsnilo je le reševalcu, ki je prišel na kraj dogodka in je bil verjetno, tako kot tožnica, pri hoji manj previden), se je bilo, ob primerni pazljivosti in previdnosti, padcu mogoče izogniti. Zato je tožnica sama soprispevala k nastanku škode v deležu 20 %.