TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Up 23/99 z dne 20. 4. 2000 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1519/96-7 z dne 23. 12. 1998, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-317/95-VN z dne 20. 6. 1996 in s sklepom Upravne enote Ajdovščina, št. 321-513/93-95 z dne 18. 5. 1995 se ne sprejme.

Stališče Vrhovnega sodišča, da posekan les ni premičnina, glede katere bi bilo mogoče uporabiti določbo četrtega odstavka 17. člena ZDen, se ne nanaša na "spravljen les v skladovnice", ki bi ga država podržavila, ali na les, ki bi ga država posekala v gozdu pritožničinega očeta. Ne gre torej za primer, da bi sodišče odločilo drugače, kot sicer v drugih podobnih primerih. Prav tako odločitev sodišča ni tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena in temelji na sklepih, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije norm mogoči. Zgolj dejstvo, da je sodišče pravo razumelo in obrazložilo drugače, kot ga razume pritožnica, in dejstvo, da pritožnica s svojim zahtevkom ni uspela, pa ne predstavljata kršitve enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic iz drugega odstavka 14. člena in iz 22. člena Ustave.