TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je v roku 15 dni od prejema te sodbe dolžna tožeči stranki plačati 653,31 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je v tem primeru nepravilnost podana. Pravilno je pojasnilo, da so bili sporni stroški za informiranje in promocijo e-vsebin v zahtevkih za sofinanciranje opredeljeni kot stroški za nakup računalniške opreme, čeprav to dejansko niso bili. Nadalje je pravilno pojasnilo, da v okviru javnega razpisa sofinanciranje informiranja in promocij e-vsebin ni bilo predvideno. Ker se v skladu z veljavnimi predpisi EU lahko sofinancirajo le projekti, ki so popolnoma skladni z določili EU in le za namen in cilje, ki so jih predpisi določili, je tako na dlani, da sofinanciranje stroškov, ki v javnem razpisu niso bili predvideni kot upravičeni stroški za sofinanciranje, predstavlja nepravilnost.

Logično in življenjsko je, da izplačila stroškov za aktivnosti in stvari, ki v javnih razpisih niso bile predvidene, predstavljajo neupravičena izplačila in zato avtomatsko škodujejo splošnemu proračunu EU.

V tem primeru je finančne posledice nepravilnosti enostavno kvantitativno določiti – to je višina neupravičeno izplačanih stroškov.