TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točkah II, III in V tako, da se glasijo:

"II. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Druga točka izreka sklepa tožene stranke št. ... z dne 14. 12. 2016 ter sklep tožene stranke št. ... z dne 6. 9. 2016 se razveljavita."

III. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni za čas od 6. 9. 2016 do 5. 9. 2018 obračunati razliko v plači med plačo za 41. plačni razred in dejansko izplačano plačo v tem obdobju, od bruto mesečnih razlik v plači odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati neto razlike v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. dne v mesecu od neto razlike v plači preteklega meseca do plačila, kar zahteva več (obračun in plačilo razlike plače od 23. 7. 2016 do 5. 9. 2016), se zavrne.

V. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka pa je dolžna tožniku povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 335,98 EUR, v roku 15 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

V skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb v okviru istega organa izda predstojnik, v drug organ pa sporazumno predstojnika obeh organov. Navedeno sicer pomeni, da bi morala tožena stranka tožniku najprej ponuditi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ter v primeru, ko bi tožnik podpis aneksa zavrnil, izdati sklep o premestitvi. Vendar pa je treba zakonitost izpodbijanega sklepa presojati v okviru zaveze, da bo tožena stranka na podlagi sklenjenega Stavkovnega sporazuma dejansko vsem zaposlenim v Policiji, na katere se nanaša stavkovni sporazum (torej izredno velikemu številu zaposlenih), izdala individualne delovno pravne akte, ne pa najprej vsakemu ponudila v podpis aneks pogodbe o zaposlitvi, saj bi šlo glede na splošno znano dejstvo, da je v Policiji zaposleno več tisoč delavcev, za nerazumno dolžnost, ki bi navsezadnje vplivala na hitrost izvedbe uvrstitve v višje plačne razrede, kar je bil glavni namen sklenjenega Stavkovnega sporazuma. Zato sklep ni nezakonit, ker tožena stranka tožniku pred izdajo sklepa o razporediti ni ponudila sklenitve aneksa, ki ni individualni delovno pravni akt.