TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pravilno se toženka sklicuje na 140. člen ZUP, iz prvega odstavka katerega izhaja, da mora stranka po resnici in določno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, česar tožnik ni storil. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Ker tožnik tega ni storil, je toženka po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da pogoj za dodelitev BPP, kot ga določa že citirana prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni izpolnjen, saj tožnik ni uspel izkazati verjetnih izgledov za uspeh v postopku, na katerega se nanaša njegova prošnja.

Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala toženka pri obravnavi tožnikove prošnje ugotavljati tudi izpolnjevanje pogoja, ki se nanaša na tožnikov materialni položaj. Ker je toženka ugotovila, da je treba tožnikovo prošnjo zavrniti že iz razloga neizpolnjevanja pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (izgledi za uspeh), se ji do izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na materialni položaj tožnika, ni bilo treba posebej opredeljevati, saj to na njeno odločitev ne bi moglo v ničemer vplivati.