TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba zoper odločbo tožene stranke št. .... z dne ... se zavrne. 2. Postopek v zvezi s pritožbo zoper sklep tožene stranke št. ... z dne ... se ustavi. 3. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

 

Ker tožena stranka ni prošnje za azil s sklepom zavrgla iz razloga, da se po izdaji prejšnje odločbe okoliščine niso bistveno spremenile, potem se pri utemeljevanju odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene, ne more opirati na določilo 41. člena ZAzil. Pri zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene zaradi namernega zavajanja (prvi razlog iz 1. alienje 2. odstavka 35. člena ZAzil) mora tožena stranka v dokazni oceni utemeljiti, da je prosilec za azil v postopku namerno predložil ali navajal netočne in zavajajoče podatke, ne da bi zato imel upravičen razlog. Ker je zakonodajalec postavil, da mora pristojni organ vsakega prosilca za azil osebno zaslišati (1. odstavek 29. člena ZAzil) in ker je zakonodajalec namen zaslišanja prosilca za azil med drugim vezal tudi na utemeljevanje razlogov za prošnjo za azil (2. alineja 2. odstavka 29. člena ZAzil), drugega razloga iz 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil ni mogoče razlagati tako, da lahko pristojni organ prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne že na podlagi vložene prošnje za azil ne glede na to, ob kakšnih procesnih standardih in na kakšen način je dana izjava prosilca za azil po določilu 63b členu ZAzil. Teoretično stališče znanega avtorja ni zakonita metoda razlaganja bodisi ZAzil bodisi Ženevske konvencije, razen kolikor konkretno teoretično stališče avtorja ne izhaja izključno iz uveljavljenih metod jezikovne, sistematične teleološke in logične razlage predpisov, načela učinkovitega varstva pravic in pravil Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Tožena stranka si lahko pri natančnejšem opredeljevanju materialno-pravnih pojmov azilnega prava pomaga tudi z objavljenimi usmeritvami Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Tožena stranka pa si lahko pomaga tudi s prevladujočo oziroma ustaljeno sodno prakso držav članic Evropske unije. Po podatkih iz spletne strani Evropske unije, ki so v spisu v obravnavani zadevi, je bila omenjena direktiva sprejeta s strani Sveta Evropske unije. Vendar pa še ni objavljena v Uradnem listu, zato še ni veljavni pravni vir. To pomeni, da si tožena stranka pri interpretaciji pojma preganjanja iz ZAzil lahko zaenkrat pomaga z razlago pojma preganjanja s pomočjo opredelitve preganjanja po 9. členu Direktive o minimalnih standardih za določitev statusa begunca za državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva oziroma za tiste, ki potrebujejo določeno mednarodno zaščito. V zvezi z drugim razlogom iz določila 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil sodišče pripominja, da je treba to pravno podlago razlagati restriktivno oziroma da mora biti zloraba dokazana do stopnje, ko je dvom izključen. Iz upravno-sodne prakse v zvezi z humanitarnim azilom izhaja, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki samo takrat, ko tožena stranka v upravnem postopku ni ugotavljala oziroma presojala pogojev za humanitarni azil, pri čemer pa iz podatkov v spisu po presoji sodišča izhaja, da je v zvezi z osebnimi okoliščinami prosilca za azil podano dovolj razlogov, da bi tožena stranka morala odločati tudi o humanitarnem azilu.