Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)

819. Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP)

Razglašam Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. marca 2011.

Št. 003-02-3/2011-14

Ljubljana, dne 15. marca 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU (ZSocP)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

(2)

Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva.

2. člen

(pomeni izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

člani socialnega podjetja so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže, in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;

2.

dejavnosti socialnega podjetništva so dejavnosti, ki zagotavljajo ponudbo proizvodov in storitev, s katerimi je mogoče dosegati enega ali več ciljev iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, pri čemer spodbude in olajšave iz javnih sredstev socialnim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva, ne smejo predstavljati izkrivljanja konkurence;

3.

deležniki so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo, in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;

4.

najbolj ranljive skupine na trgu dela so vsi prikrajšani delavci, resno prikrajšani delavci in invalidi, ki jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, št. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);

5.

registrski organ je organ, ki podeljuje status socialnim podjetjem na podlagi izpolnjevanja pogojev iz tega zakona in je določen z zakonom za statusnopravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o ustanovah, Zakon o zadrugah);

6.

socialna ekonomija je ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve;

7.

socialne inovacije so rešitve za družbene potrebe in težave, pri katerih trg in javni sektor nimata odgovorov;

8.

socialno podjetje je nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki;

9.

socialno podjetništvo je trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.

3. člen

(cilji in načela socialnega podjetništva)

(1)

Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

(2)

V socialno podjetništvo se vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov socialni značaj:

1.

ustanovljene so na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);

2.

namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost);

3.

ustanovljene so z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

4.

člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljno delovanje);

5.

pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);

6.

s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);

7.

lahko vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);

8.

posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);

9.

v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);

10.

zagotavljajo pregledno finančno poslovanje in notranji nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (pregledno poslovanje);

11.

trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (družbeno koristno delovanje).

4. člen

(načela in zahteve socialnega podjetništva)

V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih in zahtevah (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj:

-

so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);

-

namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve);

-

so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čimer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);

-

člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja);

-

pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);

-

s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);

-

praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);

-

posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);

-

v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);

-

premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (neprofitnost delovanja);

-

zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);

-

trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

5. člen

(dejavnosti socialnega podjetništva)

(1)

Izvajanje socialnega podjetništva se opravlja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.

-

socialnega varstva,

-

družinskega varstva,

-

varstva invalidov,

-

znanosti, raziskovanja, izobraževanja in vzgoje,

-

zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,

-

varstva in promocije zdravja,

-

zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,

-

posredovanja zaposlitve osebam iz 6. člena tega zakona, vključno z dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu,

-

ekološke proizvodnje hrane,

-

ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,

-

spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,

-

turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),

-

trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavlja prodajo proizvodov majhnih proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,

-

kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,

-

amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,

-

reševanja in zaščite,

-

spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,

-

podpornih storitev za socialna podjetja.

(2)

S posebnimi zakoni se lahko opredelijo tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.

(2)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo podrobneje opredeli standarde, merila in kazalnike za spremljanje družbenih učinkov iz naslova dejavnosti socialnih podjetij.

(4)

Z zakoni, ki urejajo področja, na katerih se opravljajo dejavnosti socialnega podjetništva in drugimi zakoni, se lahko določijo tudi olajšave in spodbude za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva.

6. člen

(posebni pogoji zaposlovanja)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena, socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki se na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87. in 88. Pogodbe uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide, zlasti pa:

a)

invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;

b)

brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo;

c)

brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelne osebe);

d)

brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve);

e)

brezposelnih oseb:

-

nad 55 let starosti,

-

pripadnikov romske skupnosti,

-

mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,

-

ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje zaposljive osebe).

(2)

Za namen ugotavljanja kvote iz druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona se v najbolj ranljivo skupino na trgu dela uvrščajo dolgotrajno brezposelne osebe še 24 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju, iskalci prve zaposlitve ter težje zaposljive osebe iz druge, tretje in četrte alineje točke e) prejšnjega odstavka pa še največ 12 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju.

7. člen

(pristojnosti na področju socialnega podjetništva)

(1)

Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni, za pripravo razvojnih dokumentov ter za analiziranje, vrednotenje in spremljanje izvajanja ukrepov in politike razvoja socialnega podjetništva vlada na predlog resornih ministrstev, pristojnih strokovnih ustanov s področja socialne ekonomije in reprezentativnih združenj ustanovi Svet za socialno ekonomijo (v nadaljnjem besedilu: svet).

-

pripravi Strategijo razvoja socialnega podjetništva (v nadaljnjem besedilu: strategija) in poda mnenje k programu ukrepov,

-

spremlja izvajanje strategije in programa ukrepov,

-

usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov, ter skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno porabo sredstev iz proračunskih in evropskih virov.

(2)

V svet vlada imenuje:

-

po enega predstavnika ministrstev, pristojnih za področja: gospodarstva, zaposlovanja, kmetijstva, zdravja, okolja, javne uprave, financ, kulture, zunanjih zadev, evropske kohezijske politike in enega predstavnika iz kabineta predsednika vlade,

-

šest predstavnikov organizacij socialne ekonomije, in sicer: dva predstavnika socialnih podjetij, dva predstavnika zadrug, enega predstavnika invalidskih podjetij in enega predstavnika zaposlitvenih centrov, na predlog pristojnih strokovnih institucij s področja socialne ekonomije,

-

enega predstavnika reprezentativnih združenj lokalnih skupnosti,

-

dva predstavnika socialnih partnerjev, na predlog reprezentativnih sindikalnih konfederacij in reprezentativnih delodajalskih organizacij, in

-

enega predstavnika strokovnih inštitucij s področja socialne ekonomije, na predlog organizacij civilne družbe.

(3)

Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialne ekonomije z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Za izvajanje svojih nalog svet zlasti:

-

pripravi Strategijo razvoja socialne ekonomije (v nadaljnjem besedilu: strategija) in da mnenje k programu ukrepov,

-

spremlja izvajanje strategije in

-

usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov.

-

vodi evidenco iz 42. člena tega zakona.

(4)

Za člane sveta, ki niso javni uslužbenci, se glede nasprotja interesov in prepovedi sprejemanja daril uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

(5)

Strokovne naloge za svet izvajajo ministrstva in vladne službe iz prve alineje drugega odstavka tega člena vsak na svojem področju dela.

(6)

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo), zagotavlja usklajevanje izvajanja strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanje ukrepov za spodbujanje razvoja socialne ekonomije. Za izvajanje nalog pristojno ministrstvo:

-

v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravi program ukrepov za izvajanje strategije,

-

spremlja izvajanje programa ukrepov,

-

v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja analize, poročila in druga strokovna gradiva za svet,

-

ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev, ki jih ta zakon določa za poslovanje socialnih podjetij, in pogojev za prepoved poslovanja nepridobitne pravne osebe kot socialno podjetje in

-

vodi evidenco iz 42. člena tega zakona.

(7)

Izvajalci ukrepov iz prve alineje prejšnjega odstavka so ministrstva, vladne službe, javni skladi, javni zavodi ali druge pravne osebe javnega prava, ki jih določi vlada s strategijo. Izvajalci dodeljujejo in nadzorujejo porabo sredstev iz naslova spodbud, ki jih socialna podjetja pridobijo na podlagi tega zakona.

(8)

Registrski organ, ki je na podlagi zakona pristojen za vpis nepridobitne pravne osebe v register oziroma za izdajo soglasja k njeni ustanovitvi, pri nepridobitni pravni osebi, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v postopku za vpis v register ali za izdajo soglasja k ustanovitvi ugotavlja tudi izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev statusa socialnega podjetja določa ta zakon.

(9)

Izvajanje posameznih ukrepov in izvajanje storitev iz ukrepov lahko izvajalci iz sedmega odstavka tega člena oddajo drugim izvajalskim organizacijam, izbranim na javnem razpisu, po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Izbrane organizacije tudi strokovno nadzorujejo izvajanje pogodbe o oddaji javnega naročila.

(10)

Ukrepe in storitve iz prejšnjega odstavka lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, izbrana na javnem razpisu.

II. SOCIALNO PODJETJE

8. člen

(socialno podjetje)

(1)

Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja.

(2)

Status socialnega podjetja pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

-

opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,

-

ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja,

-

je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,

-

zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in

-

izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(3)

Status socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba ohrani le, če v rokih, ki jih določa prvi odstavek 19. člena tega zakona izkaže, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost in da je dosegla določeno število zaposlenih delavcev iz prve alineje ali strukturo zaposlenih delavcev iz druge alineje prejšnjega odstavka. Za ohranitev statusa socialnega podjetja mora po izteku drugega koledarskega leta poslovanja socialno podjetje tipa A iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov.

(3)

Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon.

Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)

Časovnica