TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji in odločbi o vštetju časa, ki ga je obdolženec prestal v priporu, spremeni tako, da se obdolženemu R.K. določita za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika kazen 7 (sedem) mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe po drugem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika kazen 11 (enajst) mesecev zapora, nato pa se mu po 3. točki drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika izreče enotna kazen 1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora.

Po prvem odstavku 56. člena Kazenskega zakonika se obdolžencu v izrečeno enotno kazen zapora všteje čas odvzema prostosti in čas, prestan v priporu, od 4. 4. 2018 od 19.25 ure do 18. 9. 2018.

II. Obdolženec se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

Vse te okoliščine, ne glede na starost obdolženca, dejstvo, da še ni bil obsojen in kljub njegovi bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj, ne omogočajo izreka kazenskega sankcije opozorilne narave oziroma pogojne obsodbe, niti ob hkratnem izreku varstvenega nadzorstva, kot je neutemeljeno odločilo sodišče prve stopnje. Ta ukrep namreč ni prisilne narave, temveč je v celoti odvisen od svobodne volje obdolženca, pri čemer pa njegove osebne okoliščine, ko se zaveda lastnih težav in potrebe po jemanju zdravila, pa kljub temu uživa še alkohol in prepovedano drogo, čeprav kombinacija teh substanc še dodatno poveča njegovo jezo in agresivnost, po oceni višjega sodišča ne bi imel pričakovanih pozitivnih učinkov. Nobenih zagotovil oziroma pozitivne prognoze torej ni, da bi obdolženi izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva in v okviru tega odrejena navodila sodišča tudi dejansko spoštoval, saj sam prostovoljno v tej smeri še ni storil ničesar.