TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper III. in VI. točko izreka se zavržeta, v preostalem delu pa se se pritožbama ugodi in se izpodbijani sklep:

- v točkah I., II. razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek,

- v točkah IV. in V. spremeni tako, da se upnika A. d. o. o. in B. d. o. o., napoti, da v roku 15 dni od vročitve te odločbe vložita tožbo za ugotovitev obstoja terjatve upnika C. d. o. o., ki jo ta upnik izterjuje v izvršilnem postopku In 1138/2011.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je samo opravilo dokazno oceno listin (izpiski iz poslovnih knjig, potrdila o izplačilu ...), na podlagi katerih je upnik dokazoval resničnost svoje trditve, da pritožnikove navedbe, da do dolžnika iz pravnega posla nima terjatve, niso utemeljene. Četudi ima upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, je treba drugemu upniku dopustiti prerekanje, da terjatev sploh ni nastala. Če drugi upnik takšen ugovor da, potem s tem trenutkom nastane spor o dejstvih. Izvršilni naslov druge upnike ne veže. Držijo razlogi sodišča prve stopnje, da dolžnik zoper sklep o izvršbi sploh ni vložil ugovora. Sklep o izvršbi je pravnomočen. Vendar drugi upniki terjatev prvega upnika še vedno lahko izpodbijajo. Neposredno izvršljiv notarski zapis ima učinek le med strankami le-tega. Pritožnika to nista. To pa pomeni, da ne glede na to, kako bi bili ugovori drugega upnika (pritožnikov) (ne)utemeljeni (morebiti tudi prima facie), izvršilno sodišče uporabi določbo prvega odstavka 202. člena ZIZ.