TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožnikov se zavrne in se v izpodbijanem delu (v II., IV. in VII. tč.) potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbam prvo toženca, sedmo toženke in osmo toženca ter trinajsto toženke se ugodi, sodba in sklep se v izpodbijanem delu v III. tč. izreka spremeni tako, da se zavrnejo tožbeni zahtevki prvo tožnice, drugo tožnika in deseto tožnika zoper prvo toženca, sedmo toženko in osmo toženca ter trinajsto toženko, VI. tč. izreka pa se spremeni tako, da so četrto toženka, peto toženec, šesto toženka, deveto toženec in deseto toženka dolžni plačati tožnikom v petnajstih dneh stroške postopka v znesku 6.491,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

III. V preostalem delu se sodba in sklep v III. tč. izreka glede nedopustnosti izvršbe In 44/2000, In 25/2002 in In 148/2004, ki se nanaša na prvo toženca, sedmo toženko in osmo toženca ter trinajsto toženko in v VI. tč. izreka, v obsegu, ki se nanaša na te tožence, razveljavita in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Tretji (načeloma) ne more v pravdnem postopku za nedopustnost izvršbe izpodbijati veljavnosti zastavne pogodbe, razen če je bila ta pogodba sklenjena z nedovoljenim namenom, da bi se tretji osebi (kupcu) preprečila pridobitev neobremenjene nepremičnine, in je zato nična.

Že na podlagi vpisane solastnine tožnikov v zemljiško knjigo, je torej mogoč sklep, da je treba presojati nedopustnost izvršbe za vsakega tožnika posebej, izvršba pa je lahko nedopustna glede posameznega tožnika le v višini njegovega solastniškega deleža, kot je vpisan v zemljiško knjigo ali pa v obsegu dejanske etažne lastnine. Okoliščina, da toženci v izvršilnem postopku zahtevajo izvršbo na celotno nepremičnino, ni odločilna oziroma je odločilna le v toliko, da izvršba ne bo dopustna v obsegu oziroma na tistem delu nepremičnine, ki je last posameznega tožnika.

Razpolagalni pravni posel je temeljna predpostavka za prenos oziroma pridobitev lastninske pravice, zato je potreben tudi takrat, ko nepremičnina (še) ni vpisana v zemljiško knjigo. Za pravno veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini je potreben veljavni zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ne pa posest na nepremičnini ali pa pričakovanje (upanje), da bo tretji pridobil lastninsko pravico.

Tudi navidezna solastnina oziroma dejanska etažna lastnina je predmet pravnega varstva, če je bila pridobljena pred trenutkom, ko je bila pridobljena zastavna pravica.

Če bi odtujitev stvari na strani tožnika (tretje osebe) med pravdo pomenila, da je treba zato tožbeni zahtevek zoper toženca (upnika) zavrniti (ker tožnik ni prilagodil tožbenega zahtevka, da je izvršba nedopustna na predmetu izvršbe, ki je last novega pridobitelja ali pa že iz razloga, ker tožnik nima več tudi ne procesne legitimacije), bi se lahko izkazalo, da je uspeh toženca kot upnika zgolj navidezen. Nov pridobitelj bi v izvršilnem postopku lahko vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ob zavrnitvi ugovora pa bi imel procesno upravičenje, da vloži tožbo za nedopustnost izvršbe zoper upnika. Civilnopravni učinki sodbe se bodo nanj raztezali le, če bo imel možnost sodelovanja v postopku.