TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„1. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„I. Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2008, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita in se razveljavi.

II. Delovno razmerje tožeči stranki pri toženi stranki ni prenehalo in traja do 30. 11. 2011.

III. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko od 2. 2. 2008 do 30. 11. 2011 prijaviti v zdravstveno ter pokojninsko zavarovanje, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto nadomestila plač in regresa za letni dopust, ki bi jih prejemala, če bi delala ter obračunati odpravnino ob upokojitvi, odvesti davke in prispevke, ki se plačujejo od bruto plač, regresov ter odpravnine ter ji izplačati tako dobljene neto zneske, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti v plačilo 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.“

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.“

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške in stroške revizijskega postopka.

Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da „kasiranje“ denarja mimo blagajne (torej brez evidentiranja prodaje in s tem izdaje računa), že samo po sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je pri poslovanju z denarjem nujno, ne glede na višino zneskov. Res je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena preko 30 let, vendar pa dolžina delovne dobe in dejstvo, da v tem času ni bila disciplinsko obravnavana zaradi kršitev delovnih obveznosti, ni takšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v zatrjevanje tožene stranke, da je izgubila zaupanje v tožnico in da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno do izteka odpovednega roka, saj je tožnica v zelo kratkem obdobju kar trikrat storila hujšo kršitev delovne obveznosti. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.