TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zoper sklep z dne 11. 9. 2013 se delno ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani:

- I - 1. točki izreka v delu, da se prvotoženi stranki prepoveduje vsako razpolaganje, zlasti ustanovitev drugega - novega računa, banki (organizaciji za plačilni promet) ustanovitev drugega - novega računa v korist in na ime prvotožene stranke,

- I - 2. točki izreka ter

se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Nadaljnja pritožba zoper izpodbijano I – 1. točko izreka sklepa z dne 11. 9. 2013 v delu, da se banki (organizaciji za plačilni promet) prepoveduje vsako izplačilo iz dobroimetja prvotožene stranke iz računov, dokler ne bo izplačana terjatev tožeče stranke, se zavrne in se v tem izpodbijanem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 11. 9. 2013 se pridrži za končno odločbo.

Pritožba zoper sklep z dne 28. 10. 2013 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 28. 10. 2013.

Pritožbi zoper sklep z dne 28. 11. 2013 se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani:

- II. točki izreka glede delne ugoditve ugovoru prvotožene stranke zoper III. točko izreka sklepa o zavarovanju z začasno odredbo z dne 11. 9. 2013,

- III. točki izreka in

se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 28. 11. 2013 se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je imelo pogoje za delno zavrženje predloga za zavarovanje, vendar tega ni storilo. Ko je tožečo stranko ponovno pozvalo k dopolnitvi predloga za zavarovanje in ji dodelilo nov rok, na kar je tožeča stranka odgovorila, bi moralo presoditi, ali je bila druga dopolnitev pravočasna in pravilna, ne post festum šteti prvo dopolnitev za prepozno.

Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je že s tem, ko je v predlogu zatrjevala, da so nepremičnine edino premoženje prve toženke, iz katerega je mogoče pričakovati poplačilo relativno visokih terjatev, utemeljila potrebo po izdaji več začasnih odredb. Dodatna začasna odredba bi bila potrebna, če že izdana ne bi dosegla svojega namena, če bi bila neuspešna.

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na 267. člena ZIZ, po katerem je mogoče izdati začasno odredbo pred, med in tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na sodno prakso jo je mogoče vložiti do pridobitve pravic na premoženju dolžnika, to je s prvim dejanjem izvršbe, česar tožeča stranka še ni storila.