TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 272/98 z dne 23. 5. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Kp 200/98 z dne 29. 9. 1998 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. K 13/98 z dne 15. 5. 1998 se ne sprejme.

Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi ne opravlja funkcije pritožbenega sodišča, zato se praviloma ne spušča v to, ali je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in ali je njegova dokazna ocena pravilna. Ustavno sodišče lahko opravlja nadzor le z ustavnega vidika in se v tem okviru omeji le na presojo morebitnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pravica iz tretje alineje 29. člena Ustave ni bila kršena, ker je sodišče ob spoštovanju enakega položaja strank v postopku glede na načelo proste presoje dokazov odločilo o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, svojo odločitev (o tem katere dokaze je izvedlo, katerih izvedbo pa zavrnilo) pa je tudi prepričljivo obrazložilo. Ker je pravilnost ugotovitev sodišča o obstoju vseh znakov očitanega prekrška stvar dokazne presoje, ne pa načela zakonitosti (28. člen Ustave), pritožnik pa izpodbija le prvo, kršitev načela zakonitosti v pritožnikovem primeru ni izkazana.