TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 1 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/01) ni v neskladju z Ustavo. Drugi stavek prvega odstavka 2. člena ter 21. člen Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček (Uradni list RS, št. 3/2000) nista v neskladju z Ustavo in zakonom.

Izpodbijana ureditev ne posega v načelo svobodne gospodarske pobude. Po določbi prvega odstavka 74. člena Ustave je gospodarska pobuda svobodna. Vendar skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z Ustavo. Zakonodajalec lahko določene oblike podjetništva omeji (na primer monopoli, karteli). Če je za to izkazana javna korist (varstvo zdravja in življenja ljudi, varstvo narave, potrošnikov, zaposlenih in podobno), lahko določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje. Temelj za to mu daje že Ustava sama v drugem odstavku 74. člena, po katerem zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij in po katerem se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakonodajalčev poseg v svobodno gospodarsko pobudo torej v navedenem temelji na določbi Ustave, iz katere izhaja celo več kot le možnost zakonskega urejanja. Če to zahteva javna korist, je zakonodajalec dolžan normativno urediti pogoje in način opravljanja gospodarske dejavnosti. Opustitev te dolžnosti bi predstavljala protiustavno pravno praznino. Zakonodajalec je s sprejemom ZVDP želel zagotoviti in omogočiti nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, zlasti z usmerjanjem vinogradništva in vinarstva h kakovostni pridelavi grozdja in vina. Zato izhaja zakonska ureditev varstva geografskega porekla iz načela zaščite potrošnika ter iz zaščite pridelovalca grozdja in vina. Zaščito pridelovalcev in potrošnikov vina je ZVDP zagotovil predvsem z strogo zaščito geografskega porekla vina in njegovega označevanja, kot tudi z zaščito kakovosti vina in njenega označevanja. Cilji, ki jih zasleduje zakonodajalec, so v javnem interesu, saj je dosledna in pravilna uporaba označb geografskega porekla tako v interesu zaščite pridelovalca kot potrošnika vina. Izpodbijana ureditev tudi ni v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pogoje, ki jih določa zakonodajalec za pridobitev pravice do uporabe označbe geografskega porekla, veljajo znotraj območja, na katero se posamezna označba porekla nanaša za vse enako. Tudi sicer veljajo ti pogoji na območju cele države za vse enako. Pogoji za uporabo oznake geografskega porekla so za vse enaki, saj Zakon ne določa različnih pogojev za pridobitev pravice do uporabe označb geografskega porekla glede na pridelovalce grozdja in vina, temveč glede na posebne značilnosti pridelka (grozdja in vina), ki so rezultat naravnih danosti (tla, klima, voda, flora, favna) ali imajo vzrok v tradicionalnih proizvodnih postopkih. Izpodbijana ureditev ni bila sprejeta arbitrarno. Skladno s petim odstavkom 4. člena ZVDP je bil izdelan poseben elaborat. V njem je natančno opisano geografsko območje, na katerem se prideluje vino cviček in njegove lastnosti ter utemeljena uporaba tradicionalnega poimenovanja. ZVDP-A in Pravilnik sta v izpodbijanih določbah določila vinorodni okoliš za pridelavo vina cviček PTP na podlagi navedenega elaborata. Izpodbijana ureditev ni v nasprotju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Ustavno sodišče v dosedanji praksi sprejelo stališče, da mora biti, v primerih ko se spreminjajo veljavni pogoji poslovanja zagotovljen primeren rok za prilagoditev novim pogojem. Ustavno sodišče ocenjuje, da je bil čas, potreben za prilagoditev spremenjenim pogojem primeren. Ob tem je treba poudariti tudi, da ZVDP-A pobudnici ne preprečuje pridelave vina iz grozdja, iz katerega se je običajno prideloval tudi cviček, temveč ji preprečuje le, da bi tako vino označevala z označbo cviček PTP. Izpodbijana ureditev ni v nasprotju s TRIPS, ki določa samo temeljna načela za urejanje trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine in temeljna načela za uveljavljanje teh pravic. Konkretna ureditev je prepuščena nacionalnim zakonodajam. Iz ZVDP izhaja, da lahko vsak, ki izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo označbe geografskega porekla vina, to lahko uporablja. Pravico do uporabe pa pridobi z odločbo o ocenitvi vina (prvi odstavek 26. člena ZVDP. Pravno varstvo pravic je zagotovljeno po ZVDP in po predpisih, ki urejajo industrijsko lastnino (4. člen ZVDP).