Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa...

2363. Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca

Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodna telesa vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in je na območju občin Črne na Koroškem, Dravograda, Mislinje, Ribnice na Pohorju, Vuzenice in Mestne občine Slovenj Gradec, ter vodovarstveni režim.

(2)

Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.

2. člen

(1)

Vodovarstveno območje sestavljajo notranja območja z območji zajetij, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in zajetih izvirov, ki so navedeni na seznamu v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Na karti iz prejšnjega odstavka so območja črpalnih vrtin prikazana z znakom, ki je krog modre barve, in območja zajetih izvirov prikazana z znakom, ki je pravokotnik modre barve.

(3)

Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

(4)

Notranja območja iz prejšnjega odstavka in območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:

-

območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,

-

najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

-

ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in

-

širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

3. člen

(1)

Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela), ki so na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Seznam parcel iz prejšnjega odstavka je povzet po digitalnem katastru nepremičnin iz julija 2022, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3)

Vodovarstveno območje, notranje območje in območje zajetja ter njihove geografske meje so določeni na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu in na prikazani karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Podatki o vodovarstvenem območju, notranjem območju in območju zajetja ter njihovih geografskih mejah so del vodnega katastra ter vključujejo zlasti:

-

identifikacijsko številko vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma območja zajetja,

-

šifro notranjega območja, oznako in ime notranjega območja,

-

velikost površine vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma območja zajetja,

-

datum določitve vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma območja zajetja in

-

opombe.

(4)

Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se na novonastalih parcelah določi vodovarstveni režim, ki je strožji.

II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE

4. člen

(1)

Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, za javno oskrbo s pitno vodo.

(2)

Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, tudi za lastno oskrbo s pitno vodo, če gre za oskrbo s pitno vodo obstoječih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb, ki nimajo možnosti priključitve na sistem javne oskrbe s pitno vodo, in se lahko podeli vodna pravica za rabo vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

(3)

Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih teles, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se uporablja ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO

5. člen

(1)

Na območju zajetja je prepovedana gradnja, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradnja), razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2)

Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode, ali na delovanje sistema oskrbe s pitno vodo, kot so: odlaganje odpadkov, skladiščenje nevarnih snovi, uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), uporaba gnojil, soljenje utrjenih površin zunaj urejenega območja odvajanja padavinske odpadne vode, vzdrževanje vozil, parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za dejavnosti za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

6. člen

(1)

Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.

(2)

Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje na notranjih vodovarstvenih območjih ni sprejemljivo.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost in se izda vodno soglasje, če se zaradi rekonstrukcije ne spremenita velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so za gradnjo zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena so na notranjih območjih zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa dovoljeni gradnja in investicijska vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa ter redna vzdrževalna dela na sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela v javno korist na elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov.

7. člen

(1)

Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2)

Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3)

Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

8. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljene gradnje nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če gre za izvajanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov, in če:

1.

gre za gradnje novih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,

2.

so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,

3.

so upoštevani zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,

4.

se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju ter Vuzenica,

5.

gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,

6.

se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,

7.

gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:

-

rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte),

-

rejo živali,

-

spravilo pridelka,

-

shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije in

-

izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjene zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(2)

Za gradnjo stavbe za rejo živali na najožjih vodovarstvenih območjih je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje zahteve:

1.

gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost, in če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se njihov obseg s tem ne poveča,

2.

na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,

3.

skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,

4.

izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in

5.

pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva.

9. člen

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki niso stavbe iz prejšnjega člena, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni naslednji posebni pogoji:

1.

gre za z gradnje novih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,

2.

gre za stanovanjske stavbe za obstoječe prebivalce ali njihove pravne naslednike, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,

3.

gre za nestanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti, ki so se na teh območjih opravljale pred uveljavitvijo te uredbe,

4.

se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,

5.

se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani,

6.

je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje nestanovanjskih stavb sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,

7.

se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju ter Vuzenica, in

8.

so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

10. člen

Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov na območju Slovenj Gradca

Časovnica