TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 242. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) in 18. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 69/98 in 67/02) se zavrne.

Zgolj z navedbami, s katerimi opisuje okoliščine, zaradi katerih ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, in posledice, ki jih je zaradi odpovedi utrpela, pobudnica ne more utemeljevati neskladja izpodbijanih določb Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnostio z Ustavo. Po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je plačevanje prispevka le eden od pogojev za pridobitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Zato zavarovanci samo s plačevanjem prispevka še ne pridobijo pravic iz tega zavarovanja, temveč morajo izpolnjevati vse pogoje. Glede na navedeno je očitno neutemeljen očitek, da izpodbijana ureditev pomeni poseg v pridobljene pravice. Ustavno sodišče ni pristojno za presojo medsebojne skladnosti več določb istega zakona. Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost določb nekega zakona le takrat, ko bi nastala takšna nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države iz 2. člena Ustave. Za to pa v konkretnem primeru ne gre.