IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 353/98 z dne 5. 5. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Vrhniki št. P 41/97 z dne 8. 1. 1998 se zavrže.
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 223/2001 z dne 16. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. P 41/97 z dne 16. 11. 2000 se ne sprejme.
EVIDENČNI STAVEK
Iz izpodbijanih sodnih odločb izhaja, da je v postopku zaradi dovolitve obnove postopka sodišče zaslišalo le priče, ki jih je predlagal pritožnik, zato do neenakega obravnavanja prič ene in druge pravdne stranke v tem postopku ni moglo priti.
Ker pritožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel novih dejstev, o katerih naj bi priče izpovedale, je sodišče dokazni postopek izvedlo le v okviru zatrjevane dejanske podlage in je zato je neutemeljen očitek, da sodišče pričam ni dalo možnosti povedati vsega, kar vedo o zadevi. Skladno z Ustavo in sodnim redom se zadeva, ki je bila razveljavljena, dodeli sodniku, ki mu je bila v reševanje dodeljena prva zadeva, zato je neutemeljen tudi očitek Višjemu sodišču, da je dopustilo, da v ponovnem odločanju o dovolitvi obnove postopka odloča ista sodnica.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.