TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v točk IV izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas prepovedi dela, to je za čas od 29. 10. 2012 do 10. 11. 2012 izplačati razliko v plači in sicer za mesec oktober 2012 je dolžna tožeči stranki obračunati razliko v bruto znesku 77,40 EUR ter ji izplačati neto znesek po odvodu vseh davkov in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 11. 2012 dalje do plačila, za mesec november 2012 pa obračunati razliko v plači v bruto znesku 207,31 EUR ter ji izplačati neto znesek po odvodu vseh davkov in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 12. 2012 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.“

V preostalem se pritožba zavrne in potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Tožeči stranki je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka ji je očitala, da je rezervirala letalske karte, ne da bi za to predhodno pridobila odobritev nadrejenega, s čimer je kršila delovna navodila. Direktor tožene stranke tožnici ni dal jasne in nedvoumne informacije, da službenega potovanja sploh ne bo odobril, ampak prav nasprotno, da naj preveri še cene vozovnic. V ugotovljenih okoliščinah, ko je tožnica morala po navodilu direktorja pridobiti dodatne informacije glede cene letalskih kart, ko se je z rezervacijo tudi mudilo tožnici ni mogoče očitati naklepnega ravnanja v nasprotju s (pisnimi) navodili tožene stranke, saj je upoštevala dodatne ustne zahteve direktorja (da preveri cene letalskih kart v ekonomskem razredu), niti hude malomarnosti, saj je v danih okoliščinah storila vse, kar bi lahko pričakovali od povprečno skrbnega delavca. Zato tožnici ni mogoče očitati, da bi tožena stranka zaradi njenega ravnanja izgubila zaupanje v njeno delo v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR, saj ne obstajajo razlogi, določeni z ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Ker tožeča stranka ni trdila, da bi po prejemu sklepa o prepovedi opravljanja dela podala pisno zahtevo za odpravo kršitev delodajalca, ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR, ki določa, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero izmed njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima na podlagi prvega odstavka 204. člena ZDR pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma svoje obveznosti izpolni. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s prvim in drugim odstavkom 204. člena ZDR, njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za čas prepovedi opravljanja dela ni utemeljen.