Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Občinskega sveta Občine Kobarid (uradno prečiščeno besedilo)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 39-1736/2016, stran 6004 DATUM OBJAVE: 3.6.2016
RS 39-1736/2016
1736. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kobarid (uradno prečiščeno besedilo)
Na podlagi 9. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09, 38/10 in 25/16) in 91. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 64/10, 100/13 in 25/16) je Občinski svet Občine Kobarid na 14. redni seji dne 25. maja 2016 sprejel uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid, ki obsega:
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 64/10 z dne 6. 8. 2010),
– Spremembo Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013) in
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. 4. 2016).
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 64/10 z dne 6. 8. 2010),
– Spremembo Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. 12. 2013) in
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. 4. 2016).
Št. 007-11/10
Kobarid, dne 25. maja 2016
Župan Občine Kobarid Robert Kavčič l.r.
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Kobarid (uradno prečiščeno besedilo)
Občinskega sveta Občine Kobarid (uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
(1)
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Kobarid (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članic in članov sveta (v nadaljevanju: člani sveta).
(2)
V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
2. člen
(smiselna uporaba)
(1)
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti in njihovih članov.
(2)
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
(jezik)
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
(seje sveta)
(1)
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih (korespondenčnih) in slavnostnih sejah.
(2)
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
(3)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4)
Dopisne (korespondenčne) seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine, žalnih slovesnostih, lahko pa tudi ob drugih svečanih priložnostih.
5. člen
(predstavnik)
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
6. člen
(žig)
(1)
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega zunanjem krogu na zgornji polovici je napis »OBČINA KOBARID«, na spodnji polovici pa »OBČINSKI SVET«.
(2)
Svet uporablja žig na splošnih in posamičnih aktih, vabilih za seje in na dopisih.
(3)
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
7. člen
(konstitutivna seja)
(1)
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev pa najkasneje deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo lahko župan skliče nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
8. člen
(dnevni red konstitutivne seje)
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov
2.
Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana
3.
Imenovanje mandatne komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana (v nadaljevanju: mandatna komisija)
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta
5.
Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana
6.
Slovesna prisega župana in svetnikov
7.
Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
9. člen
(prisega)
Slovesna prisega župana in svetnikov se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in Občine Kobarid ter da bom pri izvrševanju svoje funkcije ravnal vestno, pošteno in odgovorno v korist in za blaginjo Občine Kobarid ter vseh občank in občanov Občine Kobarid«.
10. člen
(vodenje konstitutivne seje)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet.
11. člen
(mandatna komisija)
(1)
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana.
(2)
Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(3)
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije o izidu volitev in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta. Mandatna komisija pregleda tudi morebitne prispele pritožbe in svetu predlaga odločitve o pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(4)
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
12. člen
(potrditev mandatov)
(1)
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2)
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3)
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4)
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
13. člen
(nastop in prenehanje mandatov)
(1)
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2)
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka prejšnjega člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
(3)
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter članstvo vseh članov v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
14. člen
(imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
(2)
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje svet na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
15. člen
(pravice in dolžnosti članov sveta)
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2)
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)
Član sveta ima pravico:
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej,
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5)
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do sejnine.
16. člen
(vedenje in urejenost)
(1)
Član sveta in predsedujoči mora pri svojem delu spoštovati osnovna pravila lepega vedenja in ne sme s svojimi predlogi, pripombami, komentarji in vprašanji žaliti drugih.
(2)
Član sveta in predsedujoči je dolžan skrbeti za primerno osebno urejenost.
17. člen
(odgovornost)
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
18. člen
(svetniška skupina)
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
(2)
Svetniške skupine imajo pravico do povračila materialnih stroškov v skladu s posebnim aktom sveta.
19. člen
(pravica do informiranosti)
(1)
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3)
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
20. člen
(vprašanja in pobude)
(1)
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov sveta.
(2)
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4)
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut.
(5)
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6)
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7)
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana najmanj tri delovne dni pred sejo ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta, na katera je možno takoj odgovoriti.
(8)
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(9)
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja oziroma pobude odgovorita ustno ali pisno, pri čemer pa morata odgovoriti pisno, če tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta praviloma do naslednje seje sveta, najkasneje pa v treh mesecih od zastavljenega vprašanja oziroma podane pobude.
21. člen
(dodatno pojasnilo)
(1)
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo.
Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2)
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
22. člen
(udeleževanje sej)
(1)
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)
Če član sveta ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do 15. ure dneva, predvidenega za sejo. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do 15. ure, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3)
Članu sveta ali delovnega telesa, ki se ne udeleži seje sveta ali delovnega telesa, katerega član je, ne pripada plačilo, določno v 15. členu tega poslovnika.
(4)
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
23. člen
(seje sveta)
(1)
Svet dela in odloča na sejah.
(2)
Seje sveta sklicuje župan.
(3)
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4)
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
24. člen
(sklic redne seje)
(1)
Vabilo za redno sejo sveta vsebuje predlog dnevnega reda in se pošlje članom sveta najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo.
(2)
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Dopolnitev posameznega gradiva se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina dopolnitve gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(3)
Obvezen sestavni del gradiva je tudi pregled nerealiziranih sklepov sveta z obrazložitvijo vzrokov za nerealizacijo.
(4)
Vabilo za sejo sveta se skupaj z gradivom pošlje županu, podžupanu (podžupanom) in direktorju občinske uprave.
(5)
Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi predsednikom svetov krajevnih skupnosti, predsedniku in članom nadzornega odbora občine, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu, in predstavnikom medijev.
(6)
Vabila oziroma gradivo se pošljejo po pošti v fizični obliki. V primeru, da se naslovniki s tem strinjajo, se vabila oziroma gradivo lahko pošljejo tudi po elektronski pošti.
(7)
Vabilo in gradivo se objavita na spletni strani občine najmanj tri dni pred sejo sveta.
25. člen
(sklic izredne seje)
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.
(2)
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(4)
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 24. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(5)
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
26. člen
(dopisna/korespondenčna seja)
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje), ki mora upoštevati dosegljivost članov sveta tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Rok trajanja dopisne seje ne sme biti krajši od 24 ur. Med sklicem seje in njeno izvedbo je potrebno zagotoviti dovolj časa za pregled gradiva in za izvedbo glasovanja.
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
(4)
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
27. člen
(slavnostna seja)
Slavnostno sejo skliče župan.
28. člen
(posebej vabljeni)
(1)
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
29. člen
(dnevni red)
(1)
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3)
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5)
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6)
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
(7)
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.
(8)
Na koncu dnevnega reda se uvrsti točka »razno«. Pod to točko župan, občinska uprava ali član sveta posredujejo obvestila, vabila in informacije, ki se ne nanašajo na zadeve, ki so bile obravnavane na tej seji. Pri tej točki se ne glasuje oziroma ne odloča.
30. člen
(vodenje seje)
(1)
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2)
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
31. člen
(javnost sej)
(1)
Seje sveta so javne.
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet.
(6)
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
32. člen
(izključitev javnosti)
(1)
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
33. člen
(začetek seje)
(1)
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
34. člen
(določitev dnevnega reda)
(1)
Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2)
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali nujni postopek.
(3)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(4)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta pred začetkom seje izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(5)
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
35. člen
(sprejem zapisnika)
(1)
Ko svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu oziroma potrditvi zapisnika prejšnje seje.
(2)
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje pisno ali ustno na zapisnik pri pristojni osebi občinske uprave najmanj dva dni pred sklicano sejo. V primeru, da se ugotovi, da je prišlo do očitne pomote pri zapisu, pripravi pooblaščena oseba občinske uprave spremembo oziroma dopolnitev zapisnika, ki se predloži neposredno na seji. V kolikor ne gre za primer očitne pomote pri zapisu, odloča o spremembi oziroma dopolnitvi zapisnika prejšnje seje svet na podlagi magnetograma.
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
36. člen
(sprememba vrstnega reda posameznih točk)
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
(2)
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti, o čemer odloči svet.
37. člen
(potek razprave)
(1)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(3)
Potem dobijo besedo vodje svetniških skupin po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ deset minut. Svet lahko sklene, da posamezen vodja svetniške skupine iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
(4)
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
(5)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
(6)
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
38. člen
(razpravljanje)
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
39. člen
(izjema vrstnega reda razpravljanja)
(1)
Članu sveta oziroma vodji svetniške skupine, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2)
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda, o čemer se lahko predhodno posvetuje s strokovno službo. Če član oziroma vodja svetniške skupine ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3)
Če član oziroma vodja svetniške skupine zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član oziroma vodja svetniške skupine omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
40. člen
(zaključek in prekinitev razprave)
(1)
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan prekine in določi nadaljevanje seje.
41. člen
(trajanje seje in odmori)
(1)
Seje sveta se sklicujejo praviloma ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2)
Predsedujoči odredi desetminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3)
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali vodje svetniške skupine ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4)
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
42. člen
(konec seje)
(1)
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2)
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
43. člen
(vzdrževanje reda)