1303. Pravilnik o postopku pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice Republike Slovenije
Na podlagi tretjega odstavka 7. člena in 39. člena Statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 64/21) je skupščina Detektivske zbornice Republike Sloveniji na seji dne 11. 3. 2021 sprejela
P R A V I L N I K
o postopku pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice Republike Slovenije
(1)
S tem pravilnikom je določen postopek pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljevanju: Častno razsodišče).
(2)
Ta pravilnik določa pravila, ki zagotavljajo, da se detektivu ne sme izreči disciplinski ukrep, ki ga ne določa 38. člen Statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljevanju Statut) v povezavi z 52. členom Statuta kot disciplinsko kršitev, še preden je bila storjena in za katero ni bila s statutom predpisana disciplinska sankcija (disciplinski ukrep).
(3)
Po prejemu informacije o tem, da je detektiv pravnomočno spoznan za krivega v kazenskem postopku ali v postopku pred sodiščem za prekrške (le za prekrške, ki so vezani na opravljanje detektivske dejavnosti ali detektivskega poklica), je v Statutu naveden pristojni organ dolžan uvesti postopek za odvzem licence za opravljanje detektivske dejavnosti. Šteje se, da ni vreden zaupanja, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(1)
Če detektiv ravna v nasprotju z dolžnostmi pri opravljanju detektivskega poklica ali vestnim opravljanjem dela in Kodeksom poklicne etike detektivov, Statutom zbornice ter drugimi njegovimi akti, to obravnava Častno razsodišče.
(2)
Častno razsodišče je pri svojem delu neodvisno, samostojno in odloča v skladu z veljavno zakonodajo, statutom, tem pravilnikom, kodeksom ter ob upoštevanju drugih splošnih aktov zbornice in ostalih predpisov.
(3)
Funkcija predsednika in člana Častnega razsodišča je častna in ji za opravljanje le-te ne pripada plačilo, če Statut ali kak drug akt zbornice ne določa drugače.
(1)
Častno razsodišče pri svojem delu smiselno uporablja določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(2)
Glede načela materialne resnice, vročanja in dokončnosti ter pravnomočnosti aktov (sklepov in odločb) Častnega razsodišča se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Postopek pred Častnim razsodiščem se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo sklepi in odločbe, zapisniki in druga pisanja ter opravljajo vsa dejanja v postopku.
Zoper detektiva se ne sme voditi predhodni postopek ali postopek pred senatom Častnega razsodišča v skladu s tem pravilnikom in ne sme biti spoznan za krivega zaradi disciplinske kršitve, zaradi katere je bil s pravnomočno odločbo oproščen ali že spoznan za krivega ali je bila zahteva za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem zoper njega zavržena.
Detektiv je odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.
Detektiv naklepno krši svoje dolžnosti, če se zaveda, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala prepovedana posledica, in tudi hoče, da ta posledica nastane, oziroma kadar se zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa dopusti njen nastanek.
(1)
Detektiv krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje detektivskega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi.
(2)
Detektiv krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, tudi če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.
(1)
Kršitev obveznosti nastane s storitvijo, opustitvijo oziroma dopustitvijo.
(2)
Kršitev obveznosti z opustitvijo nastane, če detektiv ne opravi dejanja, ki ga je dolžan storiti.
(3)
Kršitev obveznosti z dopustitvijo nastane, če detektiv ne stori ničesar, pa čeprav opazi oziroma bi moral opaziti, da nekdo stori neko dejanje ali opustitev, ki je s tem pravilnikom določeno kot disciplinska kršitev.
Kazenska odgovornost ali odgovornost za prekršek za isto dejanje ali opustitev ne izključuje odgovornosti za disciplinsko kršitev po tem pravilniku.
Postopek pred Častnim razsodiščem se deli na naslednji fazi:
-
predhodni postopek, ki ga vodi predsednik Častnega razsodišča;
-
postopek pred senatom Častnega razsodišča.
Postopek pred Častnim razsodiščem se uvede na podlagi predloga upravičenega predlagatelja iz 40. člena Statuta, iz katere izhaja ravnanje detektiva, opredeljeno v 2. členu tega pravilnika. Predlagatelj ni stranka v postopku in v zvezi s postopkom ne nosi nikakršnih stroškov.
Predlog za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem se vloži pisno in mora praviloma obsegati: