TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obtoženega F. M. B. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se določena zaporna kazen za kaznivo dejanje uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva zniža na 1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora in določena stranska denarna kazen za to kaznivo dejanje zniža na 5.600,00 EUR, to je 160 (sto šestdeset) dnevnih zneskov po 35,00 EUR, določena zaporna kazen za kaznivo dejanje pranja denarja zniža na 1 (eno) leto in 8 (osem) mesecev zapora in določena stranska denarna kazen za to kaznivo dejanje zniža na 4.900,00 EUR, to je 140 (sto štirideset) dnevnih zneskov po 35,00 EUR, izrečena enotna zaporna kazen pa se zniža na 3 (tri) leta in 3 (tri) mesece zapora in izrečena enotna stranska denarna kazen zniža na 10.500,00 EUR, to je 300 (tristo) dnevnih zneskov po 35,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba obtoženčeve zagovornice kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno in v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso, ko ni upoštevalo kot olajševalne okoliščine dejstva, da ima obtoženec enega mladoletnega otroka za katerega mora skrbeti. Po ustaljeni sodni praksi je skrb za mladoletne otroke olajševalna okoliščina, razloga za odstop od sodne prakse pritožbeno sodišče ne vidi, zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je ni upoštevalo.

Pritožnica se sklicuje na to, da so bile v podobnih in hujših primerih izrečene nižje kazni ter pogojne obsodbe. Vendar ne gre za primerljive primere z obravnavanim. V kazenskem pravu velja načelo individualizacije kazenskih sankcij, kar pomeni uporabo takšne kazenske sankcije, ki je v sorazmerju z nevarnostjo konkretnega kaznivega dejanja in ki je prilagojena storilčevi osebnosti. Zato izrečene kazenske sankcije ni mogoče označiti kot arbitrarne v smislu kršitve 14. člena Ustave Republike Slovenije.