TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijani I. točki izreka glede zneska 325,32 EUR spremeni tako, da se zahtevek tožnice za povrnitev pravdnih stroškov v tej višini zavrne.

II. Tožnica je dolžna v osmih dneh od prejema tega sklepa povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,00 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

III. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Večinska sodna praksa kot potrebne stroške v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP priznava le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča, kot pravilno opozarja pritožnica. Tožnica ima sedež v A., njen pooblaščenec pa je odvetnik v Ljubljani. Drži tudi pritožbeno stališče, da 22. člen Ustave daje strankam pravico do svobodne izbire odvetnika, da pa to ne pomeni, da mora nasprotna stranka nositi stroške v pravdi uspešne stranke, če si ta za zastopanje brez tehtnega razloga izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Prav tako drži, da iz v pritožbi citirane sodne prakse izhaja, da bi morala tožnica že med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljiti, zakaj je ta spor tako zahteven, da je na naroke moral prihajati njen pooblaščenec iz Ljubljane in zakaj ga ne bi mogel nadomestiti odvetnik z območja Krškega. Te okoliščine je tožnica sicer navedla, a šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno. Glede na določilo 7. točke drugega odstavka 366. člena ZPP pa je odgovor na pritožbo v tem sporu tudi neupoštevna vloga.