na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep II Cp 1589/2004 - sprememba tožbe - sprememba tožbe - pobotni ugovor - pobotni ugovor - tek zamudnih obresti - višina obrestne mere
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
10.11.2004
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 1589/2004
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50118
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
sprememba tožbe - sprememba tožbe - pobotni ugovor - pobotni ugovor - tek zamudnih obresti - višina obrestne mere
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Pritožbama se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se v
izpodbijanem delu (to je v točkah 1, 3, 4, 5 in 6 izreka) razveljavi
ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.
izpodbijanem delu (to je v točkah 1, 3, 4, 5 in 6 izreka) razveljavi
ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.
JEDRO
V sklepu o nedovolitvi spremembe tožbe se mora sodišče opredeliti do
vprašanja smotrnosti takega ravnanja, sicer se sklepa ne da
preizkusiti.
Določilo 3. točke 341. člena ZOR določa nedopustnost pobotanja, ki bi
ga uveljavljal dolžnik dolga, ki je nastal z namerno povzročitvijo
škode. Vendar je smisel te določbe v tem, da gre za varstvo upnika,
ki ni tudi sam dolžan zaradi namerne povzročitve škode. Pri pretepu
tožnikova škoda ni take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri
povračilu ovirala morebitna njegova lastna dolžniška zaveza.
Zakon o predpisani obrestni meri, ki je začel veljati 28.6.2003
(ZPOMZO-1), je opustil ločevanje med pravimi zamudnimi in
valorizacijskimi obrestmi. Zato od 28.6.2003 dalje od denarne
odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo zamudne obresti po
predpisani obrestni meri zamudnih obresti (torej zakonske zamudne
obresti) in ne, tako kot od 1.1.2002 do 27.6.2003 zamudne obresti po
predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno
obrestno mero (v skladu z ZPOMZO-A).
vprašanja smotrnosti takega ravnanja, sicer se sklepa ne da
preizkusiti.
Določilo 3. točke 341. člena ZOR določa nedopustnost pobotanja, ki bi
ga uveljavljal dolžnik dolga, ki je nastal z namerno povzročitvijo
škode. Vendar je smisel te določbe v tem, da gre za varstvo upnika,
ki ni tudi sam dolžan zaradi namerne povzročitve škode. Pri pretepu
tožnikova škoda ni take vrste, da ne bi bilo prav, da bi ga pri
povračilu ovirala morebitna njegova lastna dolžniška zaveza.
Zakon o predpisani obrestni meri, ki je začel veljati 28.6.2003
(ZPOMZO-1), je opustil ločevanje med pravimi zamudnimi in
valorizacijskimi obrestmi. Zato od 28.6.2003 dalje od denarne
odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo zamudne obresti po
predpisani obrestni meri zamudnih obresti (torej zakonske zamudne
obresti) in ne, tako kot od 1.1.2002 do 27.6.2003 zamudne obresti po
predpisani obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno
obrestno mero (v skladu z ZPOMZO-A).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.