TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-174/2010/7 (1232-08) z dne 10. 11. 2010 odpravi ter se zadeva vrne tožni stranki v ponoven postopek.

Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Zakonski kriterij, da se sme v pospešenem postopku zavrniti prošnjo za azil, če je iz prošnje prosilca očitno, da mu ne grozi preganjanje, je izpolnjen samo takrat, ko prosilec zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja. Će pa mora pristojni organ ocenjevati in presojati stopnjo intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, ne more biti že iz same prošnje očitno, da prosilcu ne grozi preganjanje.

V konkretnem primeru je tožena stranka od treh temeljnih strukturnih elementov za oceno (ne)verodostojnosti svojo odločitev oprla samo na t.i. notranjo nekonsistentnost, medtem ko zunanje konsistentnosti in elementa splošne verjetnosti, da se je tožniku v Mongoliji dogajalo to, kar je opisal, ni ugotavljala.

Tožena stranka bi morala pred odločitvijo poskusiti pridobiti informacije o stanju v izvorni državi glede vračanja zavrnjenih prosilcev za azil v Mongolijo oziroma bi morala pridobiti mnenje UNHCR glede te prakse držav v primerih, če je to mogoče, ko gre za pobegle novinarje.