TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Začasne odredbe po prvem odstavku 411. členu ZPP so kot sredstvo zavarovanja izjemni ukrepi, ki jih sodišče lahko izda glede vprašanj, ki zadevajo otroke in terjajo nujno ukrepanje, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno popravljiva škoda.

Regulacijske začasne odredbe so (praviloma) namenjene urejanju pravnih razmerij, kjer je glavni zahtevek nedenarna terjatev, vendar je stališče sodišča, da za zavarovanje terjatve na znižanje preživnine, ki jo je pravilno opredelilo kot denarno terjatev, že iz tega razloga ne bi bilo možno izdati regulacijske začasne odredbe, zmotno.

V predmetni zadevi je tožnik predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nenadomestljive škode. Trdil je, da so se po določitvi preživnine spremenile okoliščine, saj je brezposeln in prejema le denarno nadomestilo za brezposelnost, tako da preživnine v določeni višini ni zmožen plačevati brez škode za lastno preživljanje. Tudi v pritožbi navaja, da zaradi plačevanja preživnine nima niti za eksistencialne stroške. Ob upoštevanju navedene trditvene podlage je odločitev sodišča ne glede na (delno) zmotne materialnopravne razloge pravilna. V primeru, kot je konkreten, ko je treba pri izdaji regulacijske začasne odredbe upoštevati tudi največjo korist otrok, zatrjevana dejstva (brezposelnost, prejemanje nadomestila) ne zadoščajo za zaključek, da gre za situacijo, ki bi terjala nujno ukrepanje. Tudi v primeru, da tožnik določene preživnine za otroka ne bi mogel plačevati in bi bila njena izterjava predmet izvršilnega postopka (na predlog preživninskega upravičenca ali Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega ali preživninskega sklada), je v ZIZ določena omejitev izvršbe (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ), preživninski zavezanec pa ima tudi možnost predlagati odlog izvršbe (71. člen).