Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Prizadevanja Evropske komisije za podrobnejšo regulacijo peskovnikov za umetno inteligenco

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
Sancinbobnar
AVTOR
Vasilka Sancin, dr. pravnih znanosti, sodnica na ESČP, redna profesorica mednarodnega prava na PF UL in Lovro Bobnar, mag. prava, mladi raziskovalec na Inštitutu za primerjalno pravo pri PF UL, asistent na Katedri za mednarodno pravo na PF UL
Datum
27.01.2026
Rubrika
Tema tedna
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Z[1] Aktom o umetni inteligenci (Akt o UI),[2] ki je začel veljati avgusta 2024, je Evropska unija (EU) uvedla zahtevo po vzpostavitvi regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco. Gre za nadzorovano okolje pod okriljem nacionalnih organov, v katerem lahko ponudniki v omejenem obdobju razvijajo in testirajo inovativne sisteme umetne inteligence (UI).[3] Od novembra 2025[4] je kot pravna podlaga za vzpostavitev regulativnih peskovnikov za UI v Sloveniji v veljavi Zakon o izvajanju uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI),[5] ki določa pravila glede izvajanja Akta o UI. Z namenom zagotavljanja enotnega delovanja teh peskovnikov po celotni EU je Evropska komisija (EK) pripravila osnutek Izvedbenega akta.[6] Namen prispevka je orisati odprta vprašanja v zvezi z vzpostavitvijo regulativnih peskovnikov, ki kljub pripravi Izvedbenega akta ostajajo nerazrešena.
BESEDILO
Akt o UI s 57. členom uvaja regulativne peskovnike za UI kot pravni okvir za povečanje pravne varnosti, podporo skladnosti s pravom EU in nacionalnim pravom, izmenjavo dobrih praks, regulativno učenje ter lažji vstop sistemov UI na trg.[7] Za njihovo vzpostavitev so pristojni nacionalni organi,[8] ki jih v Sloveniji določa ZIUDHPUI.[9] Akt o UI določa splošni okvir delovanja peskovnikov, medtem ko pristojni organi zagotavljajo smernice, nadzor in podporo, predvsem pri obvladovanju tveganj za temeljne pravice, zdravje in varnost.[10] Pristojni organ mora ponudniku na zahtevo izdati potrdilo o uspešnem sodelovanju ter izhodno poročilo, ki ga ponudnik lahko uporabi na primer v postopkih ugotavljanja skladnosti.[11] Sodelovanje v peskovniku lahko, če ponudnik ravna skladno z načrtom peskovnika in v dobri veri, pomeni tudi oprostitev plačila upravnih kazni.[12] EU velik pomen pripisuje tudi čezmejnemu sodelovanju, zato že Akt o UI omenja možnost sodelovanja med državami članicami pri vzpostavitvi in delovanju peskovnikov.[13] Takšno sodelovanje lahko izboljša izmenjavo izkušenj, racionalizacijo virov, enotno izvajanje zakonodaje in pospeši uvajanje inovacij na enotnem trgu EU.[14] Predlog Digitalnega omnibusa nadgrajuje ta pristop z uvedbo dvoplastne strukture peskovnikov: nacionalnimi peskovniki in formalnim regulativnim peskovnikom na ravni EU, ki ga bo od leta 2028 upravljal Evropski odbor za umetno inteligenco.[15]

Poleg 57. člena je ključen tudi 58. člen Akta o UI, ki določa podrobnosti delovanja peskovnikov ter EK nalaga pripravo izvedbenih aktov za enotno zasnovo, kriterije upravičenosti, postopke prijave, sodelovanja, spremljanja in izstopa.[16] Čeprav morajo biti peskovniki vzpostavljeni najpozneje do 2. avgusta 2026, je bil prvi osnutek Izvedbenega akta objavljen šele 3. decembra 2025.[17] Vzpostavitev regulativnih peskovnikov zahteva vključitev širokega kroga akterjev iz ekosistema UI. Tako naj v vsaki državi članici za peskovnike skrbijo pristojni regulatorji, ki zagotavljajo nadzor, usmerjanje in izvajanje pravil. V Sloveniji so na podlagi ZIUDHPUI poleg Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) med pristojnimi organi tudi organi za nadzor trga (Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat),[18] AKOS pa sodeluje tudi s priglasitvenimi organi (različna ministrstva in Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)) ter drugimi inšpekcijskimi organi.[19] Poleg regulatorjev je za uspešnost regulativnih peskovnikov pomembna tudi vključitev drugih akterjev, kot so raziskovalni laboratoriji, tovarne umetne inteligence,[20] kompetenčni centri,[21] inovacijski centri, standardizacijske organizacije, priglašeni organi in civilnodružbeni akterji.[22]

Namen Izvedbenega akta je preprečiti fragmentacijo po EU, maksimizirati koristi regulativnih peskovnikov za UI za vse, ter zagotoviti konsistentno implementacijo Akta o UI. Osnutek določa, da se akt uporablja za vse peskovnike v EU,[23] zato je potrebna enotna in vzajemno priznana razlaga regulativnih vprašanj. Pri dostopu do peskovnikov je poudarjen širok in enakopraven dostop za ponudnike in razvijalce UI. Države članice lahko poleg splošnih vzpostavijo tudi sektorske regulativne peskovnike za UI, in to na različnih ravneh.[24] Sektorski peskovniki so predvideni predvsem za strateško pomembna industrijska ali javna področja ter tam, kjer obstajajo izraziti regulativni izzivi. Pristojni organi lahko, zaradi omejenih zmogljivosti, zlasti v začetnih fazah, pri izbiri udeležencev začasno dajejo prednost določenim sektorjem.[25] Po predlogu EK naj bi bile države članice sicer primarno usmerjene v vzpostavitev širše dostopnega večsektorskega peskovnika,[26] vendar lahko vzpostavijo tudi sektorsko usmerjene peskovnike, če so ti strateško pomembni. V zvezi s tem bo ključno, kako strogo bo EK v praksi preverjala utemeljenost takšnih rešitev, kar je relevantno za Slovenijo, saj ZIUDHPUI predvideva, da AKOS izbere vsebinsko področje peskovnika prek javnega poziva,[27] s čimer se v Sloveniji predvideva vzpostavitev enosektorskega peskovnika.

Iz osnutka Izvedbenega akta izhaja, da je eden ključnih kriterijev za izbor udeležencev zrelost sistema UI,[28] saj naj bi regulativni peskovniki primarno omogočali testiranje produktov tik pred vstopom na trg. Hkrati pa osnutek dopušča tudi vključevanje manj zrelih rešitev, kar je pomembno za zagonska podjetja,[29] ki bodo tako imela dostop do peskovnikov, tudi če njihovi produkti še ne bodo v fazi neposredne tržne uvedbe.[30]

Čeprav Akt o UI v 58. členu zahteva, da Izvedbeni akt zagotovi zmanjševanje tveganj v zvezi s temeljnimi pravicami in družbo, [31] osnutek teh vprašanj praktično ne ureja. Temeljne pravice so omenjene le v povezavi z možnostjo začasne ustavitve projekta, vključenega v regulativni peskovnik. Pričakovati bi bilo jasnejša pravila o preverjanju skladnosti s standardi varstva temeljnih pravic, minimalnih vsebinskih zahtevah, obveznostih ex ante presoj ali vključitvi ocene vpliva na temeljne pravice, ki jo Akt o UI določa tudi kot ločeno obveznost.[32] Ob odsotnosti teh vsebin ostaja pomembno področje nepojasnjeno s strani EK, čeprav bi bilo v luči želje po harmonizaciji peskovnikov na ravni EU smiselno, da se to uredi v Izvedbenem aktu.

Osnutek Izvedbenega akta sicer podrobneje ureja faze regulativnega peskovnika, od vzpostavitve,[33] izbire področja in udeležencev[34] do poteka sodelovanja[35] in zaključnega izhodnega poročila.[36] Poleg tega osnutek predvideva nadaljnje sodelovanje med regulatorji in ponudniki po zaključku peskovnika, kar podpira regulativno učenje, širjenje dobrih praks ter izboljšave pri implementaciji sistemov UI. Kljub temu ostajajo nekatera ključna vprašanja neurejena. Pogoji za izbor ponudnikov in dostopnost peskovnikov so še vedno široko zasnovani. Uporaba standardov sorazmernosti in pravičnosti v zvezi s stroški, ki naj bi jih organi za nadzor trga lahko prenesli na določena podjetja, je nejasna, zlasti za MSP ter zagonska podjetja, za katera sodelovanje načeloma ne bi smelo biti plačljivo, a se jim lahko zaračunajo izredni stroški. Prav tako ni jasno, ali lahko država izpolni obveznosti zgolj s sodelovanjem v tujih peskovnikih ali ostaja obveznost vzpostavitve lastnega peskovnika. Odprto je tudi vprašanje odgovornosti pri čezmejnih peskovnikih.[37]

Kot izhaja iz osnutka Izvedbenega akta, bodo imeli pomembno vlogo vzorci in smernice, ki jih bo za namene delovanja peskovnikov pripravil Evropski odbor za umetno inteligenco. S tem se krepi pomen nezavezujočih instrumentov na področju, kjer bi EU zaradi poenotenja potrebovala jasna in zavezujoča pravila, zlasti glede na bližino roka za vzpostavitev prvih peskovnikov. Kljub številnim še odprtim vprašanjem in pomanjkljivostim, ki izhajajo iz Izvedbenega akta, je treba EU priznati edinstven »regulatorni podvig«, saj v aktualnih geopolitičnih razmerah ni zaznati posebnega navdušenja nad takim pristopom pri ključnih akterjih na svetovnem parketu.

Opombe:

[1] Prispevek temelji na raziskovalnem delu v okviru raziskovalnega projekta V5-24064 »Priprava pravnega in vsebinskega okvira vzpostavitve in delovanja nacionalnega regulativnega peskovnika za umetno inteligenco«, ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

[2] UL L 2024/1689 z dne 12. julija 2024. Glede razlage Akta o UI glej: Pehlivan, C. N., Forgó, N., Valcke, P.: The EU Artificial Intelligence (AI) Act: A Commentary, Wolters Kluwer, 2025.

[3] Akt o UI, 3. člen, 55. odstavek.

[4] Vlada Republike Slovenije, Slovenija med vodilnimi pri uvajanju evropske uredbe o umetni inteligenci, dostopno na: https://www.gov.si/novice/2025-10-24-slovenija-med-vodilnimi-pri-uvajanju-evropske-uredbe-o-umetni-inteligenci/ (5.1. 2026).

[5] Uradni list Republike Slovenije, št. 85/25.

[6] European Commission, Commission seeks feedback on draft implementing act to establish AI regulatory sandboxes under the AI Act, dostopno na: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/consultations/commission-seeks-feedback-draft-implementing-act-establish-ai-regulatory-sandboxes-under-ai-act (20. 12. 2025).

[7] Akt o UI, 57. člen, peti odstavek.

[8] Akt o UI, 57. člen, prvi odstavek.

[9] ZIUDHPUI, 6. člen.

[10] Akt o UI, 57. člen, šesti odstavek.

[11] Akt o UI, 57. člen, sedmi odstavek.

[12] Akt o UI, 57. člen, peti odstavek.

[13] Akt o UI, 57. člen, 13. odstavek.

[14] European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025, str. 2, 7. odstavek.

[15] Podrobneje glej: Sancin, V., Bobnar, L., Sadikov, A. in Groznik, V., Vzpostavitev regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco v Sloveniji, Pravna praksa : PP; časopis za pravna vprašanja, št. 48/2025, strani 9-12.

[16] Akt o UI, 58. člen, prvi odstavek.

[17] European Commission, Commission seeks feedback on draft implementing act to establish AI regulatory sandboxes under the AI Act, dostopno na: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/consultations/commission-seeks-feedback-draft-implementing-act-establish-ai-regulatory-sandboxes-under-ai-act (20. 12. 2025).

[18] ZIUDHPUI, 6. člen.

[19] ZIUDHPUI, 3. člen, 4. člen in 17. člen.

[20] Glej npr.: Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje, Slovenska tovarna umetne inteligence – SLAIF, dostopno na: https://www.sling.si/slaif/ (24. 12. 2025).

[21] Glej npr.: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Kompetenčni center kot zadnji steber celovitega ekosistema umetne inteligence v Sloveniji, dostopno na: https://www.gov.si/novice/2025-12-18-kompetencni-center-kot-zadnji-steber-celovitega-ekosistema-umetne-inteligence-v-sloveniji/ (21. 12. 2025).

[22] European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025, str. 3, 16. odstavek.

[23] European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025.

[24] European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025, str. 2, sedmi odstavek.

[25] Prav tam, str. 3, 15. odstavek.

[26] Bolj podrobno glede vrst peskovnikov glej: Nabil, R.: Artificial Intelligence Regulatory Sandboxes, Journal of Law, Economics & Policy, vol. 19, 2024, str. 310–311.

[27] ZIUDHPUI, 17. člen, tretji in četrti odstavek.

[28] European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025, str. 3, 13. odstavek.

[29] V praksi se celo dogaja, da zagonska podjetja vstopajo na trg z rešitvami, ki vključujejo UI, ne da bi se sploh zavedala obstoja regulativnih zahtev in pravil njene uporabe, kar vodi v neskladnost produktov z veljavnim pravnim okvirom.

[30] European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025, str. 3, 13. odstavek.

[31] Akt o UI, 58. člen, drugi odstavek.

[32] Akt o UI, 27. člen.

[33]European Commission, COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) …/... of XXX laying down rules for the application of Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council as regards the establishment, development, implementation, operation and supervision of AI regulatory sandboxes, 2025, 2. člen.

[34] Prav tam, 3. člen.

[35] Prav tam, 4. člen.

[36] Prav tam. 6. člen.

[37] Podrobneje glej: Sancin, V., Bobnar, L., Sadikov, A. in Groznik, V., Pravni okvir regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco: Izvedbeni akt Evropske komisije za implementacijo Akta o umetni inteligenci, Javna uprava, letnik 61/številka 3-4/2025, strani 17-36.