TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama obtoženca in zagovornika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

1. V odločbi o krivdi

tako da se obtoženega S. D. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP)

oprosti obtožbe,

da je skupaj z ločeno obravnavano (obsojeno) USM storil kaznivo dejanje tako, da sta zavestno sodelovala pri storitvi in sicer, da sta J. S. protipravno zaprla in omejila svobodo gibanja s tem, da sta dne 25. 4. 2019 med 11.00 in 14.00 uro v ..., na naslovu Č., vzela ključe njegovega stanovanja in bloka, zapustila stanovanja ter J. S. zaklenila, zato, da ne bi stanovanja zapustil in poiskal oziroma poklical pomoč ter ga s tem protipravno zaprla in mu omejila svobodo gibanja,

s čemer naj bi storil kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti v sostorilstvu po prvem odstavku 133. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika;

2. V odločbi o kazenski sankciji

tako, da se obtoženemu S. D. za kaznivo dejanje ropa v sostorilstvu, na podlagi prvega odstavka 206. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 določi kazen

eno (1) leto in pet (5) mesecev zapora,

nato pa se mu v skladu z določilom 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, ob upoštevanju kazni enega leta in štiri mesece zapora določene za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, po prvem odstavku 123. člena KZ-1, izreče

enotna kazen

dve (2) leti in osem (8) mesecev zapora;

3. V odločbi o stroških kazenskega postopka

tako, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki se dajo izločiti iz skupnih stroškov in se nanašajo na kaznivo dejanje, glede katerega je obtoženi oproščen obtožbe, po določilu prvega odstavka 96. člena ZKP, bremenijo proračun.

V preostalem delu pa se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišče prve stopnje.

Obtožencu očitano kaznivo dejanje protipraven odvzem prostosti, po prvem odstavku 133. člena KZ-1, stori kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja. Kazenskopravna dobrina, ki jo varuje inkriminacija v navedeni zakonski določbi, je osebna svoboda gibanja. Zato je standard ustrezno omejene svobode gibanja iz prvega odstavka 133. člena KZ-1 izpolnjen takrat, ko oseba mesta kjer je zadržana, ne more zapustiti ali pa tega ne more storiti na razumen način.

Iz njegove izpovedi na glavni obravnavi, ki je bila namenjena razjasnjevanju tega vprašanja, je namreč mogoče ugotoviti, da je oškodovanec imel še en ključ stanovanja na nočni omarici, da je zanj vedel in da je iz stanovanja odšel šele po kakšni uri, ker je med tem časom iskal zdravstveno izkaznico. Pri tem pa je imel težave, saj sta storilca stanovanje precej razmetala in na tla pometala več predmetov. Slednje je razvidno tudi iz spisu priloženih fotografij, iz katerih pa izhaja tudi to, da se je nočna omarica na kateri je bil ključ, nahajala ob postelji, na kateri je bil oškodovanec pretepen. Ker pa je zanj vedel, je več kot očitno, da pri njegovem iskanju ni imel nobenih težav, kar tudi sam ne zatrjuje. Razlog za to, da je iz stanovanje odšel šele čez približno eno uro, pa ni v tem, da iz zaklenjenega stanovanje ne bi mogel oditi, ampak v iskanju zdravstvene kartice. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu sledilo pritožbam obeh pritožnikov, da z zaklepanjem oškodovanca v stanovanje in z odvzemom ključa, svoboda oškodovančevega gibanja ni bila omejena na način, da stanovanja ne bi mogel zapustiti, kar je z rezervnim ključem tudi uspešno storil in odšel po zdravniško pomoč ter na policijo.