TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v I. in II. točki ter prvem odstavku III. točke izreka tako, da se v tem delu zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"I. Ugotovi se, da tožnici na podlagi njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo dne 29. 8. 2019, temveč dne 31. 8. 2019.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 8 dni za čas od 29. 8. 2019 do 31. 8. 2019 priznati delovno dobo, jo prijaviti v zavarovanje in jo vpisati v matične evidence.

III. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 8 dni za čas od 29. 8. 2019 do 31. 8. 2019 od bruto zneska plače v višini 50,00 EUR obračunati davke in prispevke ter ji plačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2019 do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (prvi odstavek IV., V. in VI. točke ter VII. točka izreka).

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožnici pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Tek odpovednega roka ni odvisen od datuma, ki ga v odpovedi navede delavec, temveč (zgolj) od datuma vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je torej tožnica odpoved podala in toženi stranki vročila dne 14. 8. 2019, je 15-dnevni pogodbeno določeni odpovedi rok začel teči z naslednjim dnem in se je iztekel 29. 8. 2019, ne 31. 8. 2019.

Po uveljavljeni sodni praksi je delavec upravičen do plačila vseh dejansko opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa. Pri tem ni bistveno, ali je delodajalec delavcu nadurno delo odredil pisno ali ne, ampak le, ali je od delavca zahteval, da delo opravijo in je bilo delo tudi opravljeno.