IZREK
Pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije se zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes posameznika obstoji v tem, da doseže ugotovitev neustavnosti zakona, ki ga izpodbija, oziroma njegovo razveljavitev, če izpodbijani zakon neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pojmovno je predpise mogoče izpodbijati z razlogi, ki mu nasprotujejo, in z zahtevo po ugotovitvi njihove protiustavnosti. Zunaj postopka za oceno ustavnosti predpisov oziroma zunaj postopka ustavne pritožbe Ustavno sodišče ne more določati, kako naj se uporabljajo posamezni predpisi oziroma posamezni akti, kajti njihova neposredna uporaba je predmet konkretnih postopkov. V teh lahko pobudnik uveljavlja svoja stališča glede uporabe posameznih aktov oziroma predpisov, dejanska uporaba s strani sodišča pa je lahko podvržena tudi ustavnosodni presoji z uporabo instituta ustavne pritožbe.
Ustavno sodišče po določbi 160. člena Ustave in po 21. členu ZUstS ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov.
Pristojno tudi ni za ocenjevanje notranje skladnosti posameznih zakonskih določb. Pri uporabi zakonskih predpisov, ki med seboj niso skladni, je treba upoštevati interpretacijska pravila, zlasti pravila o razmerju med splošnimi (lex generalis) in posebnimi predpisi (lex specialis), ter med poprej sprejetimi (lex prior) in kasneje sprejetimi (lex posterior). Ustavno sodišče bi lahko presojalo medsebojno skladnost zakonov le, če bi zaradi tega nastala taka notranja nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države (2. člen Ustave).
Za kaj takega pa v obravnavanem primeru očitno ne gre.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.