TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe (I. in III. točka izreka) sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Pogodbeni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorili, da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe določene kolektivne pogodbe (Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti), čeprav ta sama po sebi delodajalca ne zavezuje. V takem primeru bi v razmerju med pogodbenima strankama določbe kolektivne pogodbe zavezovale obe pogodbeni stranki. Zato je bistveno, ali je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank taka, da med strankama veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se že v uvodu in nato še pri urejanju prejemkov iz delovnega razmerja sklicuje na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, jasne in nedvoumne ter da so bile določbe te kolektivne pogodbe po volji strank inkorporirane v pogodbo o zaposlitvi kot njen sestavni del.

Po določbi 30. člena Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Besedilo te določbe je jasno in izplačila pogodbene kazni ne veže na nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak na nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Tožnici je delovno razmerje prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, tožena stranka pa jo je prijavila po razveljavitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zavarovanje za nazaj. To pomeni, da je zaradi nezakonite odpovedi prišlo tudi do dejanskega prenehanja delovnega razmerja. Zato je tožnica upravičena do izplačila pogodbene kazni.