Nalaganje dokumenta...
Statut Občine Zreče (uradno prečiščeno besedilo) (UPB-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 95-4054/2008, stran 12928 DATUM OBJAVE: 6.10.2008
RS 95-4054/2008
4054. Statut Občine Zreče (uradno prečiščeno besedilo) (UPB-1)
Na podlagi tretjega odstavka 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče je Občinski svet Občine Zreče, na seji dne 25. 9. 2008, potrdil uradno prečiščeno besedilo, ki obsega:
-
Statut Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99 z dne 22. 4. 1999),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 81/02 z dne 20. 9. 2002),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 100/03 z dne 17. 10. 2003),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 85/04 z dne 2. 8. 2004),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 76/06 z dne 20. 7. 2006),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 48/07 z dne 1. 6. 2007),
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 73/08 z dne 18. 7. 2008).
S T A T U T
Občine Zreče (uradno prečiščeno besedilo) (UPB-1)
Občine Zreče (uradno prečiščeno besedilo) (UPB-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Zreče je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje, Črešnova, Čretvež, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gornja vas, Gračič, Koroška vas na Pohorju, Križevec, Lipa, Loška gora pri Zrečah, Mala gora, Osredek pri Zrečah, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna, Radana vas, Resnik, Rogla, Skomarje, Spodnje Stranice, Stranice, Zabork, Zlakova, Zreče.
Sedež občine je v Zrečah.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju Občine Zreče so ustanovljeni ožji deli občine (v nadaljevanju: krajevne skupnosti). Naloge, organiziranost in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom o krajevnih skupnostih v Občini Zreče.
Na območju Občine Zreče delujejo naslednje krajevne skupnosti:
-
Krajevna skupnost Zreče, ki obsega območja naselij: Boharina, Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas, Zlakova in Zreče,
-
Krajevna skupnost Gorenje, ki obsega območja naselij: Bezovje nad Zrečami, Črešnova, Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju,
-
Krajevna skupnost Resnik, ki obsega območja naselij: Resnik in Rogla,
-
Krajevna skupnost Skomarje, ki obsega območje naselja Skomarje,
-
Krajevna skupnost Stranice, ki obsega območja naselij: Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, Spodnje Stranice, Križevec, Lipa, Mala gora, Polajna, Stranice, Zabork,
-
Krajevna skupnost Dobrovlje, ki obsega območje naselja Dobrovlje.
3. člen
Občina Zreče (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakoni.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
-
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po svojih predstavnikih v organih občine, ki so jih izvolili na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
-
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne zveze, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organiziranostmi lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6. člen
Občina Zreče ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA ZREČE, v zunanjem krogu spodnje polovice pa napis: ZREČE. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim Odlokom o priznanjih v Občini Zreče.
II. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
-
sprejema statut in druge splošne akte občine,
-
sprejema proračun in zaključni račun občine,
-
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
-
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da:
-
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
-
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
-
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
-
spremlja gospodarska gibanja v občini,
-
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
-
oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
-
pomaga pri razvoju kmetijstva in s tem ohranja poseljenost podeželja,
-
z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
-
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
-
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
-
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
-
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
-
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
-
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
-
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
-
ustanavlja lokalne javne službe,
-
sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
-
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
-
nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
-
gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
-
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
-
ustanovi vzgojno varstveni zavod, vzgojno izobraževalni zavod in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
-
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
-
sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
-
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
-
spremlja stanje na tem področju,
-
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
-
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
-
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
-
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
-
z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
-
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
-
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
-
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
-
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
-
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
-
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: lokalne javne ceste in druge javne poti,
-
površine za pešce in kolesarje,
-
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
-
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
-
organizira reševalno pomoč v požarih,
-
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
-
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
-
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
-
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
-
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.
Izdeluje obrambne dokumente v katerih:
-
določa organizacijo in način dela v vojnem stanju, tako da zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti,
-
načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog in pristojnosti v vojni, ki jih vlada in ministrstva prenesejo na občino,
-
zagotavlja delovanje gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanovitelj je občina, za opravljanje proizvodnje in storitev v vojni.
13.
Ureja javni red v občini tako, da:
-
sprejema ustrezne splošne akte,
-
določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
-
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
-
organizira občinsko redarstvo,
-
izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
-
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega občinskega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9. člen
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke:
-
enotno matično številko občana;
-
osebno ime;
-
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
-
datum in kraj rojstva oziroma smrti;
-
podatke o osebnih vozilih;
-
podatke o nepremičninah ter
-
druge osebne podatke v skladu z zakonom.
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom, in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki.
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna.
Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti.
Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Organ občine je tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in Štab civilne zaščite.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določajo posamezni zakoni.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
11. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi za zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
12. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
13. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Splošni akti občine se objavljajo v uradnem glasilu, in sicer v Uradnem listu RS.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
Javnost sej občinskega sveta, njegovih delovnih teles in nadzornega odbora je izključena v primeru, kadar se na sejah obravnavajo dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave.
2. Občinski svet
14. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje 16 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah,
– po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah,
– če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
15. člen
Člane občinskega sveta volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom.
Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom o lokalnih volitvah.
O oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
16. člen
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorja in plačil predstavnikov ustanovitelja javnega podjetja,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– imenuje in razrešuje predstavnike ustanoviteljev v organih upravljanja v javnih zavodih in v javnih skladih,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari in sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut.
17. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine, ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
18. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
19. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku občine in predsednikom krajevnih skupnosti. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij občinskega sveta, strokovni tajniki komisij občinskega sveta, ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
21. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
22. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 17. člena tega statuta ni združljiva, oziroma ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njen odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
22.a člen
Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:
– ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje;
– v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta ali če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji.
V primeru razpustitve občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve v občinski svet.
O razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na predlog vlade.
Preden izda sklep o razpustitvi občinskega sveta mora državni zbor opozoriti občinski svet na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če občinski svet ravna v skladu z opozorilom, državni zbor postopek o razpustitvi oziroma razrešitvi s sklepom ustavi.
Državni zbor razpusti občinski svet, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi in je predčasna razpustitev občinskega sveta v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev lokalne samouprave v občini.
Občinski svet lahko v tridesetih dneh po prejemu vloži zahtevo za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora iz prejšnjega odstavka. Če zahteva ni vložena v roku oziroma, če ji ni ugodeno, je občinski svet razpuščen z dnem objave odločitve državnega zbora oziroma ustavnega sodišča.
Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve novega občinskega sveta župan.
Župan mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji.
V primeru hkratne razpustitve občinskega sveta in razrešitve župana imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve novih občinskih organov opravlja nujne naloge. Začasni upravitelj mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče imenovati osebe, ki opravlja funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana občinskega sveta in župana.
2.1 Komisije občinskega sveta
23. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Organiziranost in delovno področje delovnih teles občinskega sveta določa Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta Občine Zreče.
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov, določi občinski svet tudi njegove naloge.
24. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet,