Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-3285/2019, stran 8882 DATUM OBJAVE: 6.12.2019
RS 73-3285/2019
3285. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11, 73/14 in 20/17), določb 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19) in Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US) je Občinski svet Občine Vipava na 10. redni seji dne 21. 11. 2019 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vipava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Vipava (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2. člen
Nadomestilo se plačuje za nezazidana in za zazidana stavbna zemljišča.
Nezazidana stavbna zemljišča so:
-
zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave;
-
zemljiške parcele, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in so s prostorskim aktom namenjene za graditev objektov oziroma zemljiške parcele, za katere je izdano dokončno gradbeno dovoljenje in se še ni začelo z gradnjo objektov;
-
stavbna zemljišča, katerih velikost gradbene parcele za eno- in dvostanovanjske objekte presega 800 m2.
Zazidana stavbna zemljišča so:
-
zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture;
-
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez z drugimi objekti, če je tako določeno z zakonom.
Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter ostale javne površine.
Objekt gospodarske infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
II. ZAVEZANCI
3. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je dejanski oziroma neposredni uporabnik stavbnega zemljišča (npr. lastnik, najemnik, zakupnik, imetnik pravice uporabe …). Plačilna obveznost plačila nadomestila nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji, najemu, zakupu, služnosti …
Če dejanski oziroma neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ni znan, je zavezanec za plačilo nadomestila lastnik zemljišča.
Za stanovanja, poslovne prostore in zemljišča v lasti Občine Vipava oziroma krajevnih skupnosti plačujejo nadomestilo najemniki.
V primeru solastništva so zavezanci za plačilo nadomestila vsi solastniki sorazmerno z njihovimi solastniškimi deleži oziroma tisti od solastnikov, ki nepremičnino uporablja, oziroma tisti, ki ga solastniki sporazumno določijo.
III. OSNOVA ZA ODMERO NADOMESTILA
4. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za:
1.
NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE:
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je s prostorskim aktom namenjeno gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave;
Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje zemljišče, katerega površina je enaka ali večja od 250 m2.
Za nezazidano stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo se šteje tudi površina pozidanega stavbnega zemljišča, ki je večja od 800 m2, pri čemer se za obračun nadomestila za nepozidano stavbno zemljišče v tem primeru smiselno uporabijo določbe prejšnjega odstavka tega člena.
V primeru dveh ali več nezazidanih stavbnih zemljišč istega lastnika oziroma lastnikov, ki neposredno mejijo ena na drugo, tako da jih je mogoče šteti kot zaključeno celoto, se kot nezazidano stavbno zemljišče šteje skupna površina teh zemljišč.
V osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se ne vštevajo tista zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča zaradi njegove oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka infrastrukture, zemljišča, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
2.
ZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE:
STANOVANJSKE POVRŠINE
Stanovanjske površine so čista (neto) tlorisna površina stavbe oziroma deli stavbe, v katere med drugim spada površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shramb, čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v stavbi oziroma delu stavbe.
Neto tlorisna površina je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor in se določi za vsako etažo stavbe posebej. V neto tlorisno površino so vključeni tudi elementi, ki jih je mogoče demontirati (npr. montažne predelne stene, cevi in kanali za napeljave).
Neto tlorisno površino stavbe oziroma dela stavbe se izračuna tako, da se seštejejo površine vseh prostorov, ki pripadajo stavbi oziroma delu stavbe, ki je v lasti posameznega zavezanca za plačilo nadomestila. Neto tlorisna površina stavbe oziroma dela stavbe, ki leži v več etažah, je vsota površin prostorov v vseh etažah, ne glede na to ali so prostori med seboj povezani ali ne.
V neto tlorisno površino niso vključene površine konstrukcijskih elementov (npr. zunanji in notranji nosilni zidovi, stebri, dimniki, vmesne podpore, predelne stene), okenskih in vratnih odprtin in niš v elementih, ki omejujejo prostor.
POSLOVNE POVRŠINE
Poslovne površine so vse površine, ki jih pravne ali fizične osebe uporabljajo v gospodarske in negospodarske namene, tj. površine, v katere spada čista (neto) tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovne površine se določijo tudi površine zemljišč – zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot samostojne oziroma spremljevalne površine namenjene poslovni dejavnosti, kot so:
-
odprta skladišča, interna parkirišča, delovna dvorišča, delavnice na prostem;
-
javne površine, namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski ipd. za katere se ne plačujejo druga nadomestila za uporabo javnih površin;
-
urejene športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti (vse površine, namenjene tej dejavnosti, vključno s površinami spremljajočih objektov);
-
začasna odlagališča materiala in odpadkov na prostem;