TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-5873/2017-23 08 510 13 z dne 21. 9. 2018 se delno zavrne, in sicer:

I.1. v delu, ki se nanaša na odmero in naložitev v plačilo davkov v zvezi z dobropisom št. DBP2016-3 z dne 1. 3. 2017, in sicer:

I.1.1. davka na dodano vrednost za obdobje marec 2017 v višini 4.629,39 EUR, s temu ustreznim zneskom pripadajočih obresti (delno I.1. točka izreka izpodbijane odločbe),

I.1.2. davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2017 od osnove 21.042,67 EUR, s temu ustreznim zneskom pripadajočih obresti (delno I.4. točka izreka izpodbijane odločbe) ter s temu ustreznim zneskom akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in pripadajočih obresti (delno I.5. točka izreka izpodbijane odločbe),

I.1.3. ter v temu ustreznem delu točke II. izreka izpodbijane odločbe,

ter

I.2. v delu, ki se nanaša na odmero in naložitev v plačilo zamudnih obresti od davka na dodano vrednost (v celoti I.8. točka izreka izpodbijane odločbe ter v temu ustreznem delu točke II. izreka izpodbijane odločbe).

II. V preostalem se tožbi ugodi in se odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-5873/2017-23 08 510 13 z dne 21. 9. 2018 v preostalih delih točk oz. v točkah I.1. - I.7. ter v temu ustreznem delu točke II. izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ni jasno, kateri od pogojev za odbitek vstopnega davka po prejetem računu naj ne bi bil izpolnjen. V izpodbijani odločbi se tozadevno navaja, da tožnik organa ni prepričal o nastanku poslovnega dogodka ter da organ ne more povezati prejetega računa z izdanimi. Če je prvostopenjski davčni organ s tem meril na neizpolnjenost prvega in osnovnega pogoja za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, bi moral ugotoviti okoliščine, ki bi kazale, da zaračunane storitve dejansko tožniku niso bile opravljene. Iz izpodbijane odločbe ni jasno, ali se tožniku očita, da zaračunane storitve sploh niso bile opravljene, ali da niso bile opravljene v zaračunanem obsegu, ali da jih ni opravila družba A.