TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-2144/2020/20 (1222-05) z dne 4. 9. 2024 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Izvedena dokazna ocena tožene stranke je v nasprotju z uveljavljeno shemo kriterijev in standardov za oceno (ne)verodostojnosti prosilcev za mednarodno zaščito. Po tej shemi velja, da mora pristojni organ upoštevati tako elemente, ki gredo prosilcu v škodo, kot tudi elemente, ki gredo prosilcu v korist glede (ne)verodostojnosti njegovih navedb. Ker tožena stranka tega ni upoštevala, gre hkrati ob kršitvi materialnega prava v tem primeru tudi za kršitev pravice do obrambe v smislu prvega odstavka 9. člena ZUP in prvega odstavka 138. člena ZUP v povezavi z interpretacijo pravice do obrambe v upravnem postopku, kot je to pravico opredelilo Sodišče EU.

Prošnja se ne sme zavrniti samo zato, ker ni bila vložena v najkrajšem mogočem času, ampak se mora prošnja obravnavati in odločba izdati posamično, objektivno in nepristransko. Posamičnost, objektivnost in nepristranost pri obravnavi prošnje namreč pomeni tudi to, da ne more biti odločilen razlog za zavrnitev prošnje prosilcu dejstvo, da prosilec ni ob prvi priložnosti razkril razloga za preganjanje, če gre pri tem za občutljivo osebno okoliščino (istospolna usmerjenost).

Tožena stranka v dokazno oceno ni vključila informacij o stanju v Maroku, ki jih je predložil tožnik, in njegovih navedb glede odnosa Amazighov do istospolno usmerjenih, ta kršitev pomeni tudi kršitev pravice do obrambe v upravnem postopku in kršitev sodelovalne dolžnosti, ki ima 2 vidika, in sicer 1) pridobitev relevantne oziroma bolj kakokovstne informacije o stanju v izvorni državi glede ravnanja z istospolno usmerjenimi osebanmi v tej državi oziroma v določenem predelu te države in morebiti o zaščiti teh oseb in 2) kakovostno izveden osebni razgovor, v katerem mora uradna oseba aktivno in s pravno relevantnimi vprašanji v polni meri razčistiti dejansko stanje.