TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v točki 1./ izreka v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 377.405,85 EUR, razveljavi ter se tožba v tem delu zavrže;

- v točki 3./ izreka pa se spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti 63.353,99 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila;

v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nerazveljavljenem delu točke 1./ izreka (t. j. glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 88.834,41 EUR od 1. 11. 2014 do plačila, od zneska 144.285,72 EUR od 1. 11. 2015 do plačila in od zneska 144.285,72 EUR od 1. 11. 2016 do plačila) potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v znesku 3.212,02 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima tožeča stranka za prisojene obroke kupnine že izvršilni naslov. Namreč zadevna pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pravdni stranki sta v njem soglašali z njegovo neposredno izvršljivostjo, skladno z njim pa so prisojeni obroki kupnine tudi že zapadli v plačilo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Ker ima neposredno izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava (17. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožnici prisodilo zgoraj navedene obroke kupnine, storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti je zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen OZ).

Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in do njih pride ne glede na dolžnikovo krivdo za zamudo.