TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Agrarne skupnosti so premoženjske skupnosti, zato bi bila njihova ponovna vzpostavitev brez vračila premoženja brez smisla (četudi teoretično sicer mogoča). Ni videti razloga, zakaj bi se šesti odstavek 8. člena ZPVAS nanašal le na situacije, ki bi bile v praksi prej izjema kot pravilo, to je na situacije, ko bi (najmanj trije) upravičenci iz 4. člena ZPVAS (nekdanji člani, njihovi dediči ali pravni nasledniki), sklenili sporazum o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti brez lastnega namena zahtevati vračilo podržavljenega premoženja, a morda v pričakovanju, da bodo vračilo premoženja morebiti zahtevali kasneje včlanjeni upravičenci, nazadnje pa tudi slednji tega ne bi storili. Agrarna skupnost bi v tem primeru ostala mrtva črka na papirju - enako, kot če sploh ne bi bila ustanovljena - pravne posledice pa bi bile brez utemeljenega razloga različne. Če ne bi bila ustanovljena, bi se namreč za vračanje lastninske pravice glede nepremičnin uporabljal ZDen in če vračila (v rokih po ZDen) nihče ne bi zahteval, bi lastninsko stanje ostalo nespremenjeno. Če pa bi bila ustanovljena, a po ZPVAS nihče ne bi zahteval vračila premoženja, bi lastninsko pravico pridobila občina. Zato je treba pritrditi revizijski tezi, da je bil zakonodajalčev namen pri sprejemanju novele ZPVAS-C tak, da se premoženje prenese v last občine ne glede na to, ali je bila agrarna skupnost pred tem ponovno vzpostavljena ali ne.