Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o socialni varnosti (BITSV)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 5-8/1999, stran 58 DATUM OBJAVE: 27.3.1999

RS (mednarodne) 5-8/1999

8.  Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o socialni varnosti (BITSV)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z    
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO
SLOVENIJO IN ITALIJANSKO REPUBLIKO O SOCIALNI VARNOSTI (BITSV)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o socialni varnosti (BITSV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. marca 1999.
Št. 001-22-19/99
Ljubljana, dne 18. marca 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON    
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ITALIJANSKO
REPUBLIKO     O SOCIALNI VARNOSTI (BITSV)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko o socialni varnosti, podpisana v Ljubljani 7. julija 1997.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi:
K O N V E N C I J A    
MED REPUBLIKO SLOVENIJO    
IN ITALIJANSKO REPUBLIKO    
O SOCIALNI VARNOSTI
Vlada Republike Slovenije in
Vlada Italijanske republike
sta se v želji, da bi izboljšali odnose med državama na področju socialne varnosti ter da bi jih prilagodili pravnemu razvoju, sporazumeli o naslednjem:
I. DEL

Splošne določbe  

1. člen

1. Pri uporabi te konvencije:

a)

izraz “Italija“ označuje Italijansko republiko; “Slovenija“ pa Republiko Slovenijo;

b)

izraz “pravni predpisi“ označuje veljavne in prihodnje zakone ter vse druge predpise vsake države pogodbenice, ki se nanašajo na sisteme in področja socialne varnosti, navedena v 2. členu te konvencije;

c)

izraz “pristojni organi“ pomeni za italijansko stran Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo ter Ministrstvo za zdravstvo; za slovensko stran pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravstvo;

d)

izraz “pristojni nosilec“ pomeni zavod, pri katerem je oseba prijavljena v zavarovanje v trenutku predložitve prošnje za določeno dajatev ali storitev, ali zavod, od katerega je prosilec imel ali bi imel pravico prejemati dajatev, če bi on ali njegovi družinski člani prebivali na ozemlju države pogodbenice, v kateri je tak zavod;

e)

izraz “organi za zvezo“ označuje službe, ki jim bodo pristojni organi naložili, da vzdržujejo neposredne medsebojne stike ter da posredujejo med pristojnimi nosilci obeh držav pogodbenic pri izvajanju pravic do dajatev ali storitev, predvidenih s to konvencijo;

f)

izraz “delavci“ označuje državljane ene od obeh držav pogodbenic, za katere veljajo pravni predpisi, navedeni v 2. členu;

g)

izraz “družinski člani“ označuje osebe, ki jih kot take določajo ali priznavajo pravni predpisi v uporabi;

h)

izraz “preživeli družinski člani“ označuje osebe, ki jih kot take določajo ali priznavajo pravni predpisi v uporabi;

i)

izraz “začasno prebivališče“ označuje krajše bivanje državljanov, ki imajo sicer stalno prebivališče na ozemlju ene države pogodbenice, na ozemlju druge države pogodbenice;

l)

izraz “stalno prebivališče“ označuje kraj stalnega bivanja, kot ga opredeljujejo pravni predpisi v uporabi;

m)

izraz “obmejni delavec“ označuje kateregakoli delavca, ki je zaposlen na ozemlju ene države pogodbenice in ima stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice, kamor se praviloma vrača vsak dan oziroma najmanj enkrat tedensko. Ozemlja, o katerih je govor, so navedena v 1. členu Sporazuma, podpisanega 15. maja 1982 v Vidmu (Udine);

n)

izraz “zavarovalne dobe“ označuje obdobja plačevanja prispevkov ali zaposlitve, ki so opredeljena ali upoštevana kot zavarovalne dobe po pravnih predpisih, v okviru katerih so bila dopolnjena;

o)

izraz “izenačena obdobja“ označuje obdobja, ki so po pravnih predpisih, v okviru katerih so bila dopolnjena, vštevna v zavarovalne dobe;

p)

izraz “nudenje storitev“ pomeni vse storitve v obliki nudenja zdravstvenih storitev ali pripomočkov;

r)

izraz “družinski dodatki“ označuje dajatve v denarju, namenjene za pokrivanje družinskih stroškov.
2. Vsak drug izraz ali pojem, uporabljen v tej konvenciji, ima pomen, ki mu ga določajo nacionalni pravni predpisi v uporabi.

2. člen

1. Ta konvencija se uporablja pri pravnih predpisih, ki se nanašajo
v Italiji na:

a)

splošno obvezno zavarovanje za primer invalidnosti, starosti ter za preživele družinske člane zaposlenih delavcev kakor tudi za posebne dejavnosti samostojnih delavcev;

b)

zavarovanje za primer bolezni, vključno s tuberkulozo, in za materinstvo;

c)

zavarovanje za primer nesreč pri delu in poklicne bolezni;

d)

zavarovanje za primer neprostovoljne brezposelnosti;

e)

družinske dodatke;

f)

posebne nadomestne sisteme zavarovanja, določene za nekatere kategorije delavcev, če se nanašajo na dajatve in storitve ali tveganja, ki jih zajemajo pravni predpisi pod prej navedenimi črkami;
v Sloveniji na:

a)

zdravstveno zavarovanje;

b)

pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

c)

otroške dodatke in varstvo materinstva;

d)

zavarovanje za primer brezposelnosti.
2. Ta konvencija se bo uporabljala tudi pri pravnih predpisih, ki bodo sprejeti kot dopolnila ali spremembe k pravnim predpisom iz prejšnjega odstavka.
3. Ta konvencija se bo uporabljala tudi pri pravnih predpisih ene od držav pogodbenic, ki bodo razširili obstoječe vrste zavarovanja na nove kategorije delavcev ali bodo uvedli nove sisteme socialne varnosti, razen če vlada druge države pogodbenice predloži vladi prve države svoj ugovor v treh mesecih od dne uradnega obvestila o takšnih pravnih predpisih.
4. Ta konvencija se ne uporablja pri italijanskih pravnih predpisih, ki se nanašajo na socialno pokojnino in na druge dajatve, ki niso odmerjene na podlagi prispevkov in so izplačane iz javnih skladov, kot tudi ne v primeru povečanj do minimalne pokojnine, razen v primeru iz 21. člena.

3. člen

1. Ta konvencija se uporablja za državljane obeh držav pogodbenic, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav pogodbenic, za njihove družinske člane ter za preživele družinske člane.
2. Ta konvencija se uporablja tudi za begunce po Konvenciji o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 ter pripadajočem protokolu z dne 31. januarja 1967 ter za osebe brez državljanstva po Konvenciji o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954, če je njihovo prebivališče na ozemlju ene od držav pogodbenic ter zanje veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav pogodbenic, za njihove družinske člane in za preživele družinske člane.

4. člen

Italijanski delavci v Sloveniji in slovenski delavci v Italiji kot tudi njihovi družinski člani imajo enake pravice in enake dolžnosti kot državljani druge države pogodbenice, če ta konvencija ne določa drugače.
II. DEL

Določbe o uporabi pravnih predpisov

5. člen

Za delavce, za katere se uporabljajo določbe te konvencije, veljajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri delajo, razen v primerih iz 6. in 7. člena.

6. člen

Določbe, ki jih vsebuje 5. člen, imajo naslednje izjeme:

a)

delavec, zaposlen v podjetju s sedežem v eni od držav pogodbenic, ki ga delodajalec za določen čas pošlje na ozemlje druge države pogodbenice, ostane delavec po pravnih predpisih prve države, če njegova zaposlitev na ozemlju druge države ne traja več kot 36 mesecev. Če se taka zaposlitev podaljša preko 36 predvidenih mesecev, se lahko pravni predpisi države, v kateri ima podjetje sedež, izjemoma uporabljajo še naslednjih 36 mesecev;

b)

osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost na ozemlju ene od držav pogodbenic in ki za določeno obdobje opravljajo takšno dejavnost na ozemlju druge države, so še naprej zavarovane po pravnih predpisih prve države, če njihova zaposlitev na ozemlju druge države ne traja več kot 24 mesecev. Če se zaradi nepredvidenih razlogov taka dejavnost podaljša preko 24 mesecev, se lahko pravni predpisi države stalnega prebivališča izjemoma uporabljajo še naslednjih 24 mesecev;

c)

za potujoče osebje letalskih, cestnih ali železniških prevozniških podjetij veljajo izključno pravni predpisi države, v kateri je sedež podjetja;

d)

za delavce, zaposlene v podjetjih nacionalnega pomena, ki opravljajo storitve s področja telekomunikacij, potniškega prevoza ali prevoza blaga po železnici, cesti, po zračnih in pomorskih poteh, kakor tudi za delavce, zaposlene v kateremkoli drugem podjetju, ki bo določeno kasneje z izmenjavo not in ki ima glavni sedež na ozemlju ene od držav pogodbenic, delajo pa v podružnici oziroma v stalnem predstavništvu na ozemlju druge države pogodbenice, veljajo še naprej pravni predpisi države, v kateri je glavni sedež podjetja;

e)

za člane ladijske posadke, ki pluje pod zastavo ene od držav pogodbenic, veljajo pravni predpisi države, pod katere zastavo pluje ladja. Za delavce, ki so najeti za natovarjanje in raztovarjanje ladje, za popravila ali za njen nadzor v času, ko je ladja v pristanišču druge države pogodbenice, veljajo pravni predpisi tiste države, v kateri je pristanišče;

f)

za diplomatske predstavnike, za poklicne konzule ter za administrativno in tehnično osebje konzularnih in diplomatskih predstavništev, ki je med opravljanjem svojih dolžnosti poslano na ozemlje druge države pogodbenice, ter za njihove družinske člane veljajo pravni predpisi države pogodbenice, ki ji pripada uprava, kjer so zaposleni;

g)

za uslužbence, uradne predstavnike in za izenačeno osebje, ki je med opravljanjem svojih dolžnosti poslano na ozemlje druge države pogodbenice, ter za njihove družinske člane veljajo pravni predpisi države pogodbenice, ki ji pripada uprava, kjer so zaposleni.

7. člen

Osebje diplomatskih predstavništev in konzularnih uradov, ki ni zajeto v črki f) 6. člena, kot tudi hišno osebje v zasebni službi pri diplomatskih in konzularnih predstavnikih lahko v skladu z določbami administrativnega sporazuma iz 35. člena izbere pravne predpise države pošiljateljice pod pogojem, da so njeni državljani.

8. člen

Pristojne oblasti obeh držav pogodbenic se lahko dogovorijo, da odstopijo od določb 5. in 6. člena te konvencije in predvidijo, da se še naprej uporabljajo pravni predpisi delavčeve matične države, vsakokrat ko bi bila zaradi pogostih premestitev ali zaradi njihove izjemne narave ali pa zaradi delavčeve starosti zanj manj ugodna uporaba pravnih predpisov države, v kateri opravlja svoje delo.